prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je zaprosil za dostop do zahteve in odgovora na to zahtevo, s katero je organ zaprosil upravno enoto za izdajo klavzul o izvršljivosti konkretnih odločb o omejitvi lastninske pravice. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga, kar je IP v pritožbenem postopku potrdil. IP je namreč na ogledu in camera vpogledal v zadevo, v kateri ima organ evidentirane predmetne odločbe, pri čemer ni našel ne zahtevanega zaprosila, ne odgovora upravne enote na takšno zaprosilo. Organ je ob tem pojasnil, da je za predmetno klavzulo zaprosil le ustno in prejel le usten odgovor, tega dejanja pa ni nikjer evidentiral. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, je IP pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-61/2023/6

Datum: 27. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 2. 2023, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 430-449/2013-212, z dne 19. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 22. 2. 2023 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, št. 430-449/2013-212, z dne 19. 1. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je 27. 12. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero ga je prosilec prosil, da mu v elektronski obliki pošlje »dokument MOL, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana, poslan na UE Ljubljana, Linhartova 13 (lahko s strani pooblaščenca MOL), in sicer prošnjo ali predlog, zahtevo za klavzulo o izvršljivosti odločb o omejitvi lastninske pravice, izdanih s strani UE Ljubljana in zavrnitev UE Ljubljana zaradi zavezanosti ZUP in Uredbe o upravnem poslovanju, ki takšne klavzule ne predvideva, zato je bila prošnja zavrnjena.«

Organ je z odločbo št. 430-449/2013-212, z dne 19. 1. 2023 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je

navedel, da je preučil zahtevo prosilca in ugotovil, da z dokumentom, ki ga vlagatelj zahteva, ne razpolaga. Organ je Upravno enoto Ljubljana, zaradi nujnosti postopka, za podatek o izvršljivosti odločb o omejitvi lastninske pravice na območju gradnje povezovalnega kanala CO v na območju organa zaprosil ustno. Ob tem je organ še navedel, da že iz samega izreka odločb o omejitvi lastninske pravice na območju obravnavanega odseka izhaja, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Organ je ugotovil, da zahtevane informacije ne obstajajo, zato je zavrnil dostop do informacije skladno z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi s 4. členom ZDIJZ.

Dne 22. 2. 2023 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 430-449/2013-212, z dne 19. 1. 2023, v kateri je prosilec navedel, da bi mu organ dokumente lahko poslal v pdf obliki, osebne občutljive podatke bi lahko prekril. Organ pa je njegovo zahtevo zavrnil z odločbo, in sicer iz razloga, da naj zahtevane informacije ne bi obstajale.

Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 430-449/2013-215 z dne 23. 2. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-61/2023/5 z dne 17. 3. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z informacijo javnega značaja, ki jo je prosilec v zahtevi poimenoval kot dokument, ki ga je organ poslal na UE Ljubljana, (lahko s strani pooblaščenca MOL), in sicer prošnjo ali predlog, zahtevo za klavzulo o izvršljivosti odločb o omejitvi lastninske pravice, izdanih s strani UE Ljubljana in z zavrnitev UE Ljubljana zaradi zavezanosti ZUP in Uredbe o upravnem poslovanju, ki takšne klavzule ne predvideva, zaradi česar je bila prošnja organa zavrnjena (v nadaljevanju zahtevana dokumentacija). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se zahtevana dokumentacija nanaša na odločbe o omejitvi lastninske pravice na območju gradnje povezovalnega kanala C0 na območju organa.

Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Organi torej niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, pridobivati dokumentov od drugih organov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.[1]. Ne prosilci ne IP nimajo na podlagi ZDIJZ nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi konkreten dopis, od drugega organa pridobi pisni odgovor ipd.).

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v konkretnem primeru v vprašanje ali je prav, da je organ upravno enoto zgolj ustno zaprosil za izdajo klavzule o izvršljivosti, in da o tem ni naredil nobenega uradnega zaznamka, ter ali je prav, da je upravna enota na takšno zaprosilo odgovorila le ustno. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je postopek pridobivanja klavzule o izvršljivosti v konkretnem primeru izveden pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, na kakšen način bi moral organ upravno enoto zaprositi za izdajo klavzule o izvršljivosti, oziroma ali je bil organ to sploh dolžan storiti, je v pristojnosti drugih organov.[2]

IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Upoštevaje vse navedeno je IP v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji presojal, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki. V ta namen je IP pri organu dne 17. 3. 2023 opravil ogled in camera, na katerem je organ pojasnil, da so odločbe o omejitvi lastninske pravice, ki se nanašajo na zahtevo prosilca, evidentirane v zadevi št. 430-449/2013. V zvezi s temi odločbami je organ ustno zaprosil Upravno enoto Ljubljana za izdajo klavzule o izvršljivosti. O tem zaprosilu organ ni izdelal nobenega uradnega zaznamka, niti ne razpolaga z nobenim drugim pisnim dokumentov v tej zvezi. Organ tudi ne razpolaga z nobenim odgovorom UE Ljubljana v pisni obliki, saj ga je UE podala zgolj ustno. V nadaljevanju ogleda in camera je IP vpogledal v zadevo št. 430-449/2013 in pri tem ugotovil, da ne vsebuje niti pisnega zaprosila organa, naslovljenega na Upravno enoto Ljubljana, za izdajo klavzule o izvršljivosti odločb o omejitvi lastninske pravice, niti nobenega odgovora Upravne enote Ljubljana na takšno zahtevo.

Iz opisanega dejanskega stanja izhaja, da organ ne razpolaga v materializirani obliki niti z zaprosilom za izdajo klavzule o izvršljivosti odločb o omejitvi lastninske pravice na območju gradnje povezovalnega kanala CO v na območju organa, niti z odgovorom Upravne enote Ljubljana na takšno zaprosilo. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo, saj Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami) v 2. členu določa, da organi pri opravljanju upravnih nalog dokumentirajo opravljeno delo in ga evidentirajo v evidenci dokumentarnega gradiva. Izvršitev odločbe o omejitvi lastninske pravice je upravna naloga in ugotavljanje, kdaj je ta odločba izvršljiva, je delo, ki ga je organ v tem postopku opravil ustno, vendar tega ni na noben način evidentiral. Takšno dejansko stanje organu zagotovo ni v prid, zato IP ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost dejanskega stanja, kot ga je organ ugotovil že v izpodbijani odločbi.

Po pregledu spisovne dokumentacije ter na podlagi dodatnih pojasnil organa IP nima razloga, da bi sklepal, da organ prosilcu zahtevane dokumentacije ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilčevi zahtevi ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.