prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca, za dostop do vse razpoložljive dokumentacije (pravnomočne sodne odločbe o dovolitvi izvršbe, zaprosila sodnemu izvršitelju, ipd.), ki je obstajala, oziroma s katero je organ razpolagal pred dogodkom ter na podlagi katere so bili dne 19. 1. 2021, s pomočjo varnostne službe (in brez prisotnosti izvršitelja), iz prostorov odstranjeni še zadnji uporabniki in njihove stvari in prevzeti prostori nekdanje tovarne ROG. Prosilec se je zoper odločitev organa, da zahtevo zavrne iz razloga, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, ker ta ne obstaja, pritožil. IP po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da organ z zahtevano dokumentacijo, kot jo je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 14. 11. 2022 ne razpolaga, saj za dogodek z dne 19. 1. 2021 niso obstajali zahtevani dokumenti, torej  za prevzem prostorov dne 19. 1. 2021 niso bile podlaga pravnomočne sodne odločbe o dovolitvi izvršbe oziroma druga dokumentacija, kot to navaja prosilec.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-18/2023/5

Datum: 22. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 12. 2022, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-77/2022-2, z dne 6. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 27. 12. 2022 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, št. 090-77/2022-2, z dne 6. 12. 2022, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 14. 11. 2022 od prosilca po elektronski pošti prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere izhaja, da prosilec prosi, naj se mu v predvidenem roku, po možnosti po elektronski pošti, posreduje kopijo vse razpoložljive dokumentacije (pravnomočne sodne odločbe o dovolitvi izvršbe, zaprosila sodnemu izvršitelju, ipd.), ki je obstajala, oziroma s katero je organ razpolagal pred dogodkom ter na podlagi katere so bili dne 19. 1. 2021, s pomočjo varnostne službe (in brez prisotnosti izvršitelja), iz prostorov odstranjeni še zadnji uporabniki in njihove stvari in prevzeti prostori nekdanje tovarne ROG. V nadaljevanju dodaja, da so na Policiji (ki je, kot izhaja iz razpoložljivih informacij, pri vsem skupaj očitno sodelovala zgolj na podlagi neformalnega dogovora, sklenjenega 14. 1. 2021) namreč zatrdili, da z omenjeno dokumentacijo ne razpolagajo (čeravno bi pričakovali nasprotno), vsebinska pojasnila pa so izostala tudi iz odgovora na vprašanje svetniškega kluba Levice (postavljenega dne 19. 2. 2021 na seji MS MOL).

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-77/2022-2 z dne 6. 12. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da ob prevzemu posesti območja bivše tovarne Rog dne 19. 1. 2021, ni izvajal »odstranitve« uporabnikov, saj so bili prostori prazni. Organ je namreč dejansko in formalno lastnik nepremičnin. Prostori so bili nezasedeni, samo dejanje pa je predstavljalo zgolj izvrševanje lastninskopravnih upravičenj ter način upravljanja s premoženjem v lasti organa. »Dogodek«, na katerega se sklicuje prosilec, zato ni temeljil na »pravnomočni sodni odločbi o dovolitvi izvršbe«, temveč zgolj na dejstvu, da je organ lastnik zadevnih prostorov. Dejanje ni v ničemer predstavljalo oblastvenega ravnanja, temveč ravnanje organa, kot vsakega drugega lastnika. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, oziroma jih prosilec zahteva, ne razpolaga, ne obstajajo. Organ je tako odločil, da zavrne zahtevo prosilca za posredovanje dokumentacije, na podlagi katere naj bi varnostna služba izvedla izselitev na območju bivše tovarne Rog.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 27. 12. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ njegovo zahtevo zavrnil, ob tem pa zapisal, da z zahtevanimi listinami ne razpolaga, saj jih v postopku izpraznitve in prevzema prostorov nekdanje tovarne Rog, na katerega se navezuje zahteva, naj ne bi potreboval. Po mnenju organa naj bi bila zadostna podlaga za prevzem prostorov že njegova nesporno izkazana lastninska pravica. Prosilec dalje navaja, da tudi če pustimo ob strani distinkcijo med lastninsko in posestno pravico ter dejstvo, da organ na omenjeni datum prostorov nekdanje tovarne Rog ni prevzel v last (saj mu lastninske pravice pred tem ni nihče oporekal), ampak v posest, ki jo pred tem sam nesporno ni izvajal (to je splošno znano dejstvo, o katerem so obsežno poročali tudi mediji in ga ni potrebno dokazovati), pa ne moremo mimo uradnih zapisov in izjav vpletenih s strani organa, ki trditev organa iz izpodbijane odločbe, da listinska dokumentacija, ki je bila podlaga za prevzem prostorov v posest, ne obstaja, postavljajo na laž. Tako je že npr. v 1. točki dokumenta št. 226-1/2021/2 z dne 15. 1. 2021, katerega izsek prilaga, zapisano (očitno tudi na podlagi informacij, pridobljenih na omenjenem »neformalnem« sestanku) naslednje: »Mestna občina Ljubljana je po zaključenem sodnem procesu zaprosila sodnega izvršitelja za izvršitev sodbe, ki pa jih zaradi vladnih ukrepov za zajezitev nalezljive bolezni v tem času ne izvajajo, kar pomeni, da na samem kraju ne bo sodnega izvršitelja.« Kot bi lahko sklepali tudi iz tega zapisa, so na omenjeni datum obstajale take pravomočne sodne odločbe, kot tudi korespondenca z izvršiteljem oziroma listine, za katere organ sedaj trdi, da z njimi ne razpolaga in jih posledično ne more posredovati. Da določene listine, za katere organ sedaj trdi, da z njimi ne razpolaga, obstajajo, je mogoče sklepati tudi iz medijskega povzemanja poznejšega pisnega pojasnila odvetnika Jožefa Klavdija Novaka, ki je tedaj zastopal organ in v katerem naj bi ta zapisal, da so v prostor nekdanje tovarne Rog z varnostno službo vstopili na podlagi predhodnih ugotovitev in izdanih sodnih odločb (prosilec prilaga link na spletno mesto članka). Dalje navaja, da obstaja možnost, da so trditve organa  iz izpodbijane odločbe pravilne in da so glede obstoja sodnih odločb in korespondence s sodnim izvršiteljem zavajali predstavniki organa v času dogodkov, v kar pa prosilec dvomi, oziroma upa, da temu ni tako in da do aktivacije dobršnega dela slovenske policije, ki je v pripravljenosti čakala na klic vodje varnostne službe (in ga 19. 1. 2021 ob 7:02 oziroma celi 2 minuti po načrtovanem začetku izvajanja operativnih nalog policije, vsebovanem v dokumentu z dne 14. 1. 2021, tudi dočakala) ne more priti zgolj na podlagi neformalnega dogovora med vodstvom PU Ljubljana in pooblaščencem MOL. Skladno z navedenim prosilec naproša pritožbeni organ, da opravi ogled pri organu ter preveri, ali listine, ki so bile predmet zahteve (predvsem korespondenca z izvršiteljem in pravnomočne sodne odločbe, ki so dovoljevale prevzem posesti) in kateri obstoj se je vseskozi zatrjeval, res ne obstajajo (kot zatrjuje organ) ter v primeru ugotovitve nasprotnega ugodi pritožbi in organu naloži predložitev zahtevanih informacij javnega značaja.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 17. 1. 2023 odstopil v odločanje IP.

IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, dne 14. 2. 2023, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na posredovanje vseh morebitnih dokumentov, ki se nanašajo na dogodek z dne 19. 1. 2021 (ko je Mestna občina Ljubljana, s pomočjo varnostne službe (in brez prisotnosti izvršitelja) iz prostorov odstranila še zadnje uporabnike in prevzela njihove stvari in prevzela prostore nekdanje tovarne Rog, kot izhaja iz zahteve prosilca z dne 14. 11. 2022): npr. morebitno korespondenco z izvršiteljem, varnostno službo oziroma kakršnokoli morebitno drugo dokumentacijo, povezano s tem dogodkom. IP je organ tudi pozval, da se opredeli glede navedb prosilca iz pritožbe, da je dokumentacija glede dogodka z dne 19. 1. 2021 obstajala, in sicer glede obstoja pravnomočnih sodnih odločb ter korespondence z izvršiteljem.

Organ je dne 21. 2. 2023 posredoval odgovor, v katerem je pojasnil, da je bil s strani občanov obveščen, da so prostori nekdanje tovarne Rog, vsi v lasti organa, zapuščeni in izpraznjeni, zaradi česar je bila sprejeta odločitev, da se navedeno preveri. Na Policiji (PU Ljubljana) je organ kot lastnik, s predstavniki pooblaščene varnostne službe, dne 14. 1. 2021 predhodno opravil sestanek, kjer je bilo potrjeno, da so prostori nekdanje tovarne Rog zapuščeni. Dne 19. 1. 2021 je organ (preko pooblaščenih oseb) vstopil v prostore nekdanje tovarne Rog in ugotovil, da so vse nepremičnine zapuščene, zaradi česar je ponovno vzpostavil neposredno posest in jo zavaroval. Družba Valina varovanje d.o.o. je organu posredovala poročilo o dogajanju dne 19. 1. 2021. O tem, da je bilo območje nekdanje tovarne Rog prazno, ni bila sprejeta nobena odločitev (sklep), pač pa je bilo to na kraju ugotovljeno dejstvo. Celotno območje je bilo ob prevzemu v posest s strani predstavnikov organa zapuščeno, zanemarjeno, propadajoče, umazano. Očitno je bilo, da območje ne kaže znakov kakšne neposredne pretekle uporabe. Območja ni bilo moč uporabljati ne za življenje, ne za bivanje, ne za kakršnokoli ustvarjanje. Območje ni izkazovalo niti osnovne komunalne opremljenosti niti osnovnih higienskih razmer ali razmer nasploh, ki bi bile primerne za karkoli drugega kot rušitev oziroma čiščenje. Celotno območje je delovalo kot v prizorih iz kakšnega znanstvenofantastičnega  filma, ko se pregleduje območje po kakšni naravni ali človeški katastrofi, ko je vse zapuščeno, zaraščeno, umazano, razpadajoče, ki zgolj kaže na daljno človeško uporabo v preteklosti. Že na prvi pogled so bili določeni predeli območja nevarni za zdravje in gibanje nasploh (razbitine, smeti, črepinje, iztrošeni materiali, nestabilne zgradbe ipd.). Temeljna značilnost človekovega delovanja je red, urejenost tam, kjer je sicer ni. Izkaz posesti je lahko torej le urejeno stanje, kjer vlada nered, posesti že po sami naravi stvari očitno ni. Na celotnem območju ni bilo nobenega reda, ničesar kar bi izkazovalo neposredno preteklo posest. Po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnega koli pravnega naslova (posredna posest). Organ v nadaljevanju podaja stališča iz Komentarja SPZ glede posesti. Dalje organ navaja tudi, da vse navedeno potrjujejo tudi sodne odločbe, izdane glede dogajanja dne 19. 1. 2021. Nekatere osebe so namreč zoper organ vložile tožbo zaradi motenja posesti zaradi dogodka z dne 19. 1. 2021 in predlog za začasno odredbo, ki ga je Okrajno sodišče zavrnilo, kar je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Tožniki so tožbo zaradi motenja posesti umaknili in sodišče je postopek ustavilo. Nadalje je bila zavržena tudi tožba vložena s strani tožnikov na Upravno sodišče RS, kar je potrdilo tudi Vrhovno sodišče. Organ tako navaja, da so bili vsi pravdni postopki končani v njegovo korist in v nobenem ni bilo ugotovljeno, da bi bila motena posest kogarkoli in da organ ni odstranil nobenega začasnega uporabnika. Dne 19. 1. 2021 je organ v neposredno posest prevzel prazne in zapuščene prostore. Ne glede na napisano, pa organ v bistvenem še povzema sodne postopke glede motenja posesti, ki so potekali pred sodišči in ki so bili pravnomočno zaključeni pred dnem 19. 1. 2021. Organ je namreč zoper nekatere začasne uporabnike, ki so se deklarirali kot izključni posestniki, vložil tožbe zaradi varstva svoje lastninske pravice, ki jih v odgovoru navaja, ter je z zahtevki v celoti uspel, zatem pa je vložil še izvršilni predlog, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o izvršbi. Po sprožitvi izvršilnega postopka so izključni posestniki začeli zatrjevati, da organ nima več pravnega interesa za ta postopek, saj so prostore že izpraznili. Sodišče prve stopnje je to dejstvo tudi ugotovilo in na podlagi izvedenih dokazov pritožbam dolžnikov ugodilo s sklepom, zoper katerega je organ vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo. Pri tem pa je Višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izjavam volje dolžnikov, da so nepremičnine tovarne Rog izpraznili in da jih ne uporabljajo več ter je s tem pravzaprav naložilo organu, da preveri stanje v nekdanji tovarni Rog.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali kršitev materialnega prava ter da je odločitev organa pravilna in zakonita.

Uvodoma IP pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

IP poudarja, da  so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[1] Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

V obravnavani zadevi je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z informacijami javnega značaja, torej z dokumenti, na podlagi katerih je prišlo do dogodka dne 19. 1. 2021 (ko je organ iz prostorov odstranil še zadnje uporabnike prostorov nekdanje tovarne Rog in prevzel prostore, kot to izhaja iz navedb prosilca, oziroma, ko je organ v neposredno posest prevzel prazne in zapuščene prostore, kot to navaja organ). Bistveno za odločitev v tej zadevi je, ali so za navedeno obstajali dokumenti, ki so bili neposredna podlaga za dogodek dne 19. 1. 2021. Kot ugotavlja IP, je namreč  prosilec v svoji zahtevi z dne 14. 11. 2022 zahteval dokumentacijo, ki je obstajala pred tem dogodkom in na podlagi katere se je dogodek (prevzem prostorov) tudi zgodil. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je podlaga za začetek postopka, organ pa odločitev sprejme v mejah tako postavljenega zahtevka (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 207. člena ZUP). IP po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da organ z zahtevano dokumentacijo, kot jo je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 14. 11. 2022,[2] ne razpolaga. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in pojasnil organa z dne 21. 2. 2022, je organ dne 19. 1. 2021 prevzel prostore nekdanje tovarne Rog v neposredno posest, čemur tudi prosilec ne oporeka. Ali so bili ti prostori dne 19. 1. 2021 prazni ali ne, za konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ni bistveno in tudi ne more biti predmet presoje tega postopka, kljub temu pa IP ugotavlja, da iz pojasnil organa izhaja, da so bili prostori nezasedeni in da so v zvezi z motenjem posesti in varstvom lastninske pravice pred tem potekali sodni postopki, v katerih je organ uspel, nasprotno pa prosilec svojih pavšalnih navedb glede »odstranitve še zadnjih uporabnikov« v ničemer ne konkretizira.

IP sledi navedbam organa, da za dogodek z dne 19. 1. 2021 niso obstajali zahtevani dokumenti, torej da za prevzem prostorov dne 19. 1. 2021 niso bile podlaga pravnomočne sodne odločbe o dovolitvi izvršbe oziroma druga dokumentacija, kot to navaja prosilec. Še več, kot izhaja iz navedb organa in dokumentov, IP pa temu sledi, je sodišče predlog organa za izvršitev sodnih odločb (na podlagi katerih je organ uspel v varstvu svoje lastninske pravice in na podlagi katere so morali začasni uporabniki prostorov vrniti organu prostore v neposredno posest), po ugovoru dolžnikov, zavrnilo, saj je sledilo navedbam dolžnikov, da so nepremičnine izpraznili in da jih ne uporabljajo več, torej ni bilo več pogojev za opravo prisilne izvršbe. Kot je pojasnil organ, je bilo njegovo dejanje z dne 19. 1. 2021 le izvrševanje lastninskopravnih upravičenj in način upravljanja z nepremičnino ter to dejanje ni predstavljalo oblastvenega ravnanja. V zvezi z navedbami prosilca v pritožbi o tem, da so na dan 19. 1. 2021 obstajale pravnomočne sodne odločbe, IP ugotavlja, da sodne odločbe, izdane v postopkih v zvezi z motenjem posesti in varstvom lastninske pravice, niso bile neposredna podlaga za dogodek z dne 19. 1. 2021, torej za konkretni vstop organa v prostore nekdanje tovarne Rog, ampak je šlo za ugotavljanje posesti in varstva lastninske pravice.

Na podlagi vsega navedenega IP tako ugotavlja, da nima razlogov za dvom v navedbe organa, da z dokumentacijo, kot jo je zahteval prosilec, ne razpolaga in da je tako odločitev organa pravilna, navedbe prosilca pa neutemeljene. Organ je namreč podrobno pojasnil potek postopkov v zvezi s posestjo in lastninsko pravico prostorov nekdanje tovarne Rog, prav tako je pojasnil okoliščine obravnavanega dogodka z dne 19. 1. 2021. Iz konkretne zadeve posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ, IP pa sledi pojasnilu organa.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Torej s pravnomočnimi sodnimi odločbami o dovolitvi izvršbe, zaprosili sodnemu izvršitelju, ipd., kot navaja prosilec v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja dne 14. 11. 2022.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.