prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevane sodne poravnave na podlagi izjeme od dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, upoštevaje navedbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, da v obravnavanem primeru izjema varstva sodnega oziroma nepravdnega postopka ne pride v poštev. Ker je IP nadalje ugotovil še, da se v predmetnem dokumentu nahajajo posamezni osebni podatki, je presodil dokument še z vidika izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da le-ta obsega določene osebne podatke, ki so absolutni, pa tudi varovane osebne podatke. IP je tako pritožbi prosilke ugodil delno.

ODLOČBA:

Številka: 090-53/2022/8

Datum: 1. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 4. 2. 2022, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-2/2022-3 z dne 3. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 4. 2. 2022 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, št. 090-2/2022-3 z dne 3. 2. 2022, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati sodno poravnavo Občinskega sodišča II v Ljubljani, št. Rnp 556/73 z dne 4. 4. 1974, ki je bila sklenjena med pravno prednico organa Občino Ljubljana – Bežigrad in pravno prednico Slovenskih železnic d.o.o., Železniškim transportnim podjetjem Ljubljana, na način, da prekrije podatke o izobrazbi pooblaščenega zastopnika Železniškega transportnega podjetja Ljubljana v preambuli dokumenta ter podatke o imenih in priimkih prvih treh navedenih fizičnih oseb pod »pr.pr.«.

V preostalem delu se pritožbe prosilke zavrne.
 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
 

Obrazložitev:

Prosilka je 11. 1. 2022 zahtevala, da ji organ po elektronski pošti pošlje sodno poravnavo organa s Slovenskimi železnicami, ki se nanaša na parcelo, ki jo je sodišče zdaj dodelilo t.i. Fondovim blokom. Ob tem je navedla še spletno povezavo, na kateri je dostopna izjava župana MOL, v kateri je bilo govora o predmetni parceli.[1]

Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 090-2/2022-3 z dne 3. 2. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil v celoti. V obrazložitvi odločbe je uvodoma povzel zahtevo prosilke in določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju pa je organ navedel, da se nanaša izjava župana MOL, ki jo je prosilka povzela in posredovala tudi spletno povezavo, na kateri se nahaja, na nepravdni postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbam v soseski t.i. »Fondovih blokov«, ki se vodi pred Okrajnim sodišče v Ljubljani pod opr. št. III N 409/2009 in št. III N 223/2013. Ta nepravdni postopek še ni pravnomočno zaključen in je še v teku, saj je bila zoper sklep, izdan 5. 1. 2022 vložena pritožba, kar je razvidno tudi iz izjave na povezavi. Sodna poravnava, na katero se nanaša zahteva, je del gradiva navedenega sodnega spisa. Iz opisa, ki ga je podala prosilka, je mogoče zaključiti, da se zahteva prosilke nanaša na nepravdni postopek, na katerega se je nanašala izjava župana MOL na posredovani povezavi, in v zvezi s tem na sodno poravnavo, ki se nahaja v dokaznem gradivu v navedenem sodnem spisu. V zvezi s tem se je organ v nadaljevanju utemeljitve svoje odločitev skliceval na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da je pregledovanje in prepisovanje sodih spisov v postopkih ugotavljanja pripadajočih zemljišč k stavbam na podlagi 3. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča[2] v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku[3], urejeno v 150. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)[4]. Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene, pri čemer se drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, lahko dovoli pregled in prepis posameznih spisov, in dokler teče postopek, pregled in prepis spisov dovoli predsednik senata (prvi in drugi odstavek 150. člena ZPP). V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče)[5] je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo odločitve v sodnem postopku mogoč le izjemoma. Določila postopkovne zakonodaje, ki ureja možnost vpogleda strank in drugih oseb, vključno s splošno javnostjo, v gradivo sodnih spisov, so v primeru vpogleda v dokumentacijo konkretnega sodnega spisa specialnejši predpis glede na ZDIJZ. V nasprotnem primeru, kolikor bi bilo mogoče na podlagi določb ZDIJZ brez izkazanega pravnega interesa, ob upoštevanju načel prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), prosto dostopati do dokumentacije sodnih spisov, bi določba prvega in drugega odstavka 150. člena ZPP ostala brez pomena. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki se ne nahajajo v sodnih spisih. Na podlagi vsega navedenega je tako organ prosilki dostop zavrnil na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je še, da delni dostop, kot je opredeljen v 7. členu ZDIJZ, glede na navedene razloge, ni mogoč.

Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 4. 2. 2022 iz naslednjih razlogov:

1.     Izpodbijana odločba ni v skladu z ZUP, saj iz odločbe ni mogoče ugotoviti, za kateri dokument gre oziroma do katerega dokumenta ji je organ zavrnil dostop, tako da odločbe tudi ni možno preskusiti. 

2.     Kljub temu, da izpodbijane odločbe konkretno ni možno preskusiti, pa je že po logiki stvari jasno, da gre za napačno uporabo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ. Trditev organa, na osnovi katere ji je zavrnil dostop do informacije javnega značaja,  je po njenem prepričanju napačna, saj je domnevna poravnava, v zvezi s katero je prosila za dokument in ki jo je na svoji novinarski konferenci omenjal župan, nastala in bila tudi zaključena v čisto drugem postopku, ki več ne poteka. Če ta še ne bi bil zaključen, poravnava ne bi bila pravnomočna in se torej župan ne bi mogel sklicevati nanjo. Dejstvo, da naj bi bil ta dokument vložen v spis postopka, ki še ni pravnomočno zaključen, po njenem vedenju ne vpliva na dostop do tega dokumenta. 

Upoštevaje navedeno je tako ponovno pozvala organ, da ji čim prej pošlje dokumente o omenjeni poravnavi oziroma ustrezno dopolni svojo prvotno odločbo z manjkajočimi podatki. 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-2/2022-5 z dne 14. 2. 2022, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil fotokopije dokumentov spisa zadeve št. 090-2/2022. 

Na poziv IP št. 090-53/2022/2 z dne 17. 2. 2022 je organ posredoval še zahtevani dokument, to je sodna poravnava Občinskega sodišča II v Ljubljani, št. Rnp 556/73 z dne 4. 4. 1974, ki je bila sklenjena med pravno naslednico organa Občino Ljubljana – Bežigrad in pravno prednico Slovenskih železnic d.o.o. Železniškim transportnim podjetjem Ljubljana (v nadaljevanju: Sodna poravnava).

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo torej preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

Nadalje IP ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki, saj ga je posredoval IP. Navedeno pomeni, da so pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru izpolnjeni.

Predmet presoje IP je torej sodna poravnava, ki je bila 4. 4. 1974 sklenjena med pravno prednico organa Občino Ljubljana – Bežigrad in pravno prednico Slovenskih železnic d.o.o. Železniškim transportnim podjetjem Ljubljana, nanaša pa se na plačilo odškodnine za iz posesti odvzete nepremičnine Železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana. Vsebina Sodne poravnave se nahaja samo na eni strani dokumenta.

Ker je organ dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do te izjeme.

Izjema varstva sodnega postopka

Z navedeno izjemo lahko organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za podatek:

-       ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in

-       bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. 

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov je pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse[6], ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka in kdaj ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. 

Upoštevaje navedeno je IP, z dopisom št. 090-53/2022/6 z dne 21. 2. 2022, zaprosil Okrajno sodišče v Ljubljani za mnenje, in sicer:

-       ali sta nepravdna postopka pod opr. št. III N 409/2009 in št. III N 223/2013 še v teku, in če sta, v kakšni fazi sta postopka;

-       ali je sodna poravnava, ki je predmet zahteve, predložena v navedenih nepravdnih postopkih, in če je, ali bi z razkritjem tega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo posameznega sodnega postopka ter kakšne bi bile te posledice.

Okrajno sodišče v Ljubljani je, z dopisom št. Su 131/2022 z dne 28. 2. 2022, obvestilo IP, da sta bila oba nepravdna postopka z izdajo enotnega končnega sklepa z dne 5. 1. 2022 na prvi stopnji zaključena, vendar še nista pravnomočna, ker so vložene pritožbe, o katerih bo odločalo pristojno višje sodišče. Navedlo je tudi, da je bila Sodna poravnava priložena v obeh postopkih, pri čemer ocenjuje, da z razkritjem tega dokumenta ne bi nastale nobene škodne posledice za navedena postopka.

Nadalje IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru zahtevana sodna poravnava iz leta 1974, na podlagi katere je pravna prednica organa nakazala pravni prednici Slovenskih železnic d.o.o. dogovorjen znesek odškodnine za iz posesti odvzeto nepremičnino, med tem, ko se nepravdni postopek nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam v soseski t.i. »Fondovih blokov«.

Ker je učinek sodne poravnave enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata), pri čemer predmet Sodne poravnave (odškodnina) ni enak predmetu urejanja razmerij v predmetnih nepravdnih postopkih (ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam t.i. »Fondovih blokov«), IP, upoštevaje navedbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, ugotavlja, da v obravnavanem primeru izjema varstva sodnega oziroma nepravdnega postopka ne pride v poštev. 

Po oceni IP je pomembno mnenje sodišča, da z razkritjem Sodne poravnave ne bi nastale nobene škodne posledice za navedena postopka, pa tudi IP ne vidi možnosti nastanka kakršnih koli posledic z razkritjem Sodne poravnave javnosti, saj se le-ta v ničemer ne nanaša na ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam t.i. »Fondovih blokov«, ampak zgolj na določitev odškodnine za iz posesti odvzeto nepremičnino.

Ker se v Sodni poravnavi nahajajo posamezni osebni podatki, se IP opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[7]. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[8], v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP po pregledu dokumenta ugotavlja, da obsega Sodna poravnava osebne podatke, in sicer imena in priimke posameznih fizičnih oseb, pri treh fizičnih osebah tudi njihovo zaposlitev oziroma funkcijo v tem postopku, pri pooblaščenem zastopniku nasprotne stranke pa tudi izobrazbo.

IP je dalje ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov (ki jo predstavlja posredovanje teh podatkov prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. 

Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog); 

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; 

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; 

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. 

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

- Prosto dostopni so podatki o imenu in priimku zapisnikarja in sodnika ter njuna zaposlitev oziroma funkcija, pa tudi podatki o imenu in priimku pooblaščenega zastopnika Železniškega transportnega podjetja Ljubljana, ki je v imenu le-tega sklenil sodno poravnavo z organom javnega sektorja. Pravno podlago za obdelavo teh osebnih podatkov predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Le-ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev, ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Povedano drugače, podatki o imenu in priimku zapisnikarja sodišča in sodnika ter njuna zaposlitev ozirom funkcija predstavljajo absolutno javne podatke. Po oceni IP pa so absolutno javi tudi podatki o imenu in priimku pooblaščenega zastopnika, saj je na podlagi pooblastila podjetja sklenil poravnavo, ki se nanaša na porabo javnih sredstev.

- Niso prosto dostopni podatki o imenih in priimkih drugih fizičnih oseb pod »pr.pr.« ter izobrazbi pooblaščenega zastopnika Železniškega transportnega podjetja Ljubljana v preambuli. Ni namreč mogoče nesporno ugotoviti, da so to podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev/ funkcionarjev, ki bi bili kot taki absolutno javni, izobrazba pooblaščenega zastopnika pa za samo poravnavo ni relevantna.

IP  drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ v obravnavanem primeru ne ugotavlja. Ob tem IP poudarja, da gre pri vsebini zahtevane sodne poravnave za absolutno javne podatke po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodna poravnava se namreč nanaša na podatke o porabi javnih sredstev, in sicer na plačilo odškodnine osebe javnega sektorja.

V zvezi s sklicevanjem organa na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 v postopkih dostopa do informacij javnega značaja pa IP pojasnjuje, da je bila navedena sodba Vrhovnega sodišča sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. Sklicevanje organa na navedeno sodbo v obravnavanem primeru je tako po mnenju IP pravno zmotno. ZDIJZ nikjer ne določa, da dokumenti iz sodnega spisa niso informacije javnega značaja, kar a contrario pomeni, da se zahteva za dostop do informacije javnega značaja po določilih ZDIJZ nanaša tudi na Sodno poravnano v sodnem postopku. Poleg tega pa lahko organ v postopku po ZDIJZ (in v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ izpodbijano odločbo izdal v postopku, ki ga je vodil na podlagi ZDIJZ) zavrne dostop do zahtevanih informacij izključno zaradi obstoja katere izmed izjem iz 5a. in 6. člena ZDIJZ ali na podlagi določbe v drugem specialnem zakonu, ki ureja vprašanje dostopa do informacij javnega značaja (kot npr. četrti odstavek 13.b člena ZPOmK-1ali 4. odstavek 35. čl. ZJN-3). Povedano drugače, ker je prosilka zahtevala dostop do informacij javnega značaja, organ nima pravne podlage, da bi njeno zahtevo samovoljno »prekvalificiral« v zahtevo za »vpogled v dokumentacijo konkretnega sodnega spisa« in odločil na povsem drugi pravi podlagi. Ker ZPP ne vsebuje določbe, ki bi izrecno izključevala ali dopolnjevala uporabo določb ZDIJZ, ni nobene pravne podlage, da bi se dostop do zahtevane informacije zavrnil neposredno na podlagi ZPP. Zakonodajalec je namreč v ZDIJZ obstoj zatrjevane izjeme vezal na izkaz škode za izvedbo postopka, česar pa organ ni niti zatrjeval niti dokazal. Navedbe organa pri sklicevanju na posamezne določbe ZPP so namreč povsem pavšalne in nekonkretizirane in jih torej kot take ni mogoče preizkusiti, pri čemer pa IP še dodaja, da predmet obravnave v konkretni zadevi ni dostop do sodnega spisa, ampak dostop do dokumenta, ki je v posesti občine kot upravnega organa (in ne sodišča). 

Delni dostop

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[9] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do dela Sodne poravnave, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilke ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP je namreč pritožbo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, in ne zaradi izjeme varstva sodnega postopka, kot je to storil organ.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe). 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[10] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. 

informacijska pooblaščenka

 
[1] https://www.ljubljana.si/sl/mediji/video-arhiv-novinarskih-konferenc/novinarska-konferenca-11-1-2022/ 
[2] Uradni list RS, št. 34/17.
[3] Uradni list RS, št. 16/19.
[4] Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US in 3/22 – ZDeb.
[5] Primeroma sodba št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, sklep št. I Up 160/2018 z dne 9. 10. 2018, sklep št. Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011, enako sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1512/2018 z dne 23. 9. 2020
[6] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008.
[7] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[8] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.
[9] Uradni list RS, št. 24/16.
[10] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.