prosilec - Mestna občina Kranj

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje poslovnika kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp, ker dokument ne sodi v njegovo delovno področje in z dokumentom ne razpolaga, prosilec pa se je zoper odločitev pritožil. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da  s poslovanjem kotlovnice Vodovodni stolp upravljajo lastniki nepremičnin preko kurilnega odbora, ki izvolijo člane odbora, na predlog Sveta organa, druge pristojnosti organa v tem kurilnem odboru pa iz dokumentacije ne izhajajo, zato tudi IP sledi ugotovitvi organa, da z zahtevanim poslovnikom kurilnega odbora ne razpolaga. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-122/2023/2

Datum: 10. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 4. 2023, zoper odločbo Mestne občine Kranj, Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, Begunjska ulica 10, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ), št. 035/2023-AK, z dne 24. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 4. 2023 zoper odločbo Mestne občine Kranj, Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, št. 035/2023-AK, z dne 24. 3. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 22. 11. 2022 s strani prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kjer je prosilec zahteval dokument Poslovnik kurilnega odbora, v pdf obliki.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 035/2023-AK, z dne 24. 3. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da dokument, ki ga je zahteval prosilec, ne izvira iz delovnega področja organa (kar izhaja tudi iz korespondence med organom in prosilcem), ker ga sprejemajo člani kurilnega odbora in ne organ, niti organ z njim ne razpolaga, zato se informacija ne more nahajati v materializirani obliki in gre posledično za neizpolnjevanje treh pogojev za obstoj informacije javnega značaja.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 11. 4. 2023, organ pa izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 049/2023-AK z dne 20. 4. 2023, odstopil v odločanje IP.

Prosilec v pritožbi navaja, da je organ z neupoštevanjem materialnega in procesnega upravnega postopka, napačno izvedel dokaze dejanskega stanja, pri čemer je napačno ugotovil dejansko stanje, s posebnim ozirom na materialni in upravno procesni del, tako da je prosilec vendarle dne 29. 3. 2023 prejel izpodbijano odločbo, na katero je moral počakati vsaj 96 dni. Navaja, da je pomen upravnega procesnega prava dvojen, in sicer prvič, zagotoviti uveljavitev pravic in pravnih koristi ter obveznosti strank kot naslovnikov upravnih materialnopravnih norm. Drugič pa, da se materialnopravne pravice in obveznosti strankam priznavajo oziroma nalagajo v upravnem postopku tako, da bo primerno zaščiten javni interes. Javni interes nedvomno obstaja na strani organa, ki je izvajal postopek imenovanja kurilnega odbora, ki ga sestavlja 11 članov. Svet organa je vsake 4 leta izvoljen na volitvah v Mestni občini Kranj, pri čemer je organ največji del lokalne samouprave izmed 26 krajevnih skupnostih v Mestni občini Kranj. Zato odbori, komisije in druga delovna telesa, tako v Svetu Mestne občine Kranj kot v organu, dobijo vedno nov mandat po volitvah po konstituiranju Sveta Mestne občine Kranj in/ali sveta organa. V izpodbijani odločbi je organ kršil vse mogoče obligatorne pravne norme, saj lahko nenazadnje celo podeljuje t.i. trajni mandat predsedniku kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp. Zakaj je v poslovniku kurilnega odbora uporabljena dikcija, da morajo biti člani kurilnega odbora lastniki ali solastniki v stanovanjskem kvartu, v katerem so izvoljeni in prijavljeno stalno prebivališče vsaj 5 let, ve samo Peter Drinovec. Dejstvo je, da prejšnji in sedanji predsednik kurilnega odbora ni lastnik, je pa tudi stalni predsednik Odbora za infrastrukturo pri organu, kar prosilec ne more dokazati. Prosilec navaja vsebino e-sporočila s strani organa, z dne 4. 4. 2023 in navaja, da ne more z dokazi opremiti pritožbe, kar pomeni domnevno oviranje upravnega postopka s strani organa, na drugi strani pa skrivanje materializiranih podatkov iz spisov organa, čeprav je iz navedenega e-sporočila mogoče razbrati pozitiven pristop. Dalje prosilec navaja, da je v zvezi z ZDIJZ v to zadevo nedvomno vstopila tudi Mestna občina Kranj, saj je vključila osebo, odgovorno za posredovanje informacij javnega značaja v organu, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje. Na tem mestu prosilec navaja, da bi lahko ta oseba sama preverila materialne dokaze postopka vključevanja Osnovne šole Simona Jenka, skupaj z večstanovanjsko stavbo Zoisova ulica 46, kjer je prosilec lastnik stanovanja in s tem tudi lastnik kotlovnice Vodovodni stolp. Prosilec še navaja, da je ustanoviteljica Osnovne šole Simona Jenka Mestna občina Kranj, ki je lastnica vsaj zemljišča, poleg tega ni odstranila ekološko neprimerne cisterne za olje iz zemljišča, ki ni več v uporabi. Osnovna šola Simona Jenka ni lastnica zemljišča pod kotlovnico, niti lastnica kotlovnice, niti ni organ lastnik zemljišča oziroma kotlovnice. Zagotovo pa ima organ pravni interes, saj je izvajal postopek imenovanja kurilnega odbora. ZDIJZ je prosilcu omogočil, da vstopi v razčiščevanje zadeve, prosilec pa se zaveda, da ne razpolaga s primernejšim dokaznim gradivom, razen s pogodbo št. 03/2016-UK, ki jo je Peter Drinovec dne 13. 4. 2016 podpisal v imenu predsednika kurilnega odbora. O tem, da trenutno ni mogoče pridobiti nobenih drugih podatkov z nobene strani, pa odloča oseba, odgovorna za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, Miha Šubic. Prosilec dalje navaja, da je kotlovnica postavljena na zemljišču v lasti Mestne občine Kranj, v delo kurilnega odbora je vključen tudi predstavnik Mestne občine Kranj, Marko Hočevar, član kurilnega odbora pa je tudi Jožef Rozman, nekdanji svetnik Sveta Mestne občine Kranj, nekdanji predsednik stranke DeSUS oziroma nekdanji predsednik Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, ki je na njegovo pobudo kontaktiral predsednika kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp, da se zahtevani poslovnik kurilnega odbora dostavi in se zadeva zaključi. V odgovoru je bilo navedeno, da bo povabljen na prvo sejo kurilnega odbora in da bo dobil vse zahtevano. Prosilec še navaja dnevni red seje in da predsednik kurilnega odbora nima sklenjenega zavarovanja odgovornosti, kot ima to sklenjeno upravljalec Domplan d.d.. Prosilec dalje navaja, da je Mestni svet Mestne občine Kranj na 36. seji, dne 28. 3. 2018, sprejel Odlok o določitvi prednostnih območij ogrevanja stanovanjskih objektov na območju Mestne občine Kranj in navaja 3. člen tega odloka, ter navaja, da organ napačno uporablja materialno pravo iz Statuta občine Kranj. Prosilec navaja okoliščine glede novega Lokalnega energetskega koncepta v Mestni občini Kranj ter glede upravljalca Domplan d.d. ter da  se zaveda, da od upravljalca na podlagi ZDIJZ ne bi uspel pridobiti poslovnika kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp, saj ta ni zavezanec po ZDIJZ. Prosilec navaja, da poslovnik zagotovo obstaja v materializirani obliki, čemur je v izpodbijani odločbi pritrdil tudi organ, ko je  v obrazložitvi navedel, da je bil prosilec po elektronski pošti obveščen o možnosti vpogleda na skupnem sestanku. Prosilec se je sestanka udeležil in videl, da obstaja zahtevani poslovnik v materializirani obliki, saj ga je lahko pregledal, pri tem pa navaja še podrobnosti s sestanka. Prosilec vztraja pri pridobitvi poslovnika kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp, saj je organ zavezanec po ZDIJZ in je v okviru javnega interesa sodeloval pri vzpostavitvi kurilnega odbora, poslovnik pa je še vedno nedostopen zainteresirani javnosti. Prosilec v nadaljevanju pritožbe navaja predpise in okoliščine glede ogrevanja in kotlovnice Vodovodni stolp ter navaja, da je poslovnik kurilnega odbora obstajal že pred podpisom pogodbe o upravljanju kotlovnice, upravljalec pa v drugih primerih, kot je Krajevna skupnost Planina, sam obvešča javnost o delu in prenovi kotlovnice. Končno pa prosilec v pritožbi med drugim ponovno navaja, da je kot lastnik stanovanja št. 38 na naslovu Zoisova 46, tudi lastnik kotlovnice Vodovodni stolp in da predsednik kurilnega odbora ni lastnik stanovanja.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

Ob upoštevanju navedenega in po preučitvi konkretne zadeve IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, torej s poslovnikom kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp. IP ugotavlja, da je organ (Krajevna skupnost Vodovodni stolp) ožji del Mestne občine Kranj, katerega  naloge, organizacija in delovanje so določeni Statutom Mestne občine Kranj.[1] Skladno z določili 23. člena Stanovanjskega zakona[2] se šteje, da je sistem ogrevanja skupna lastnina vseh lastnikov nepremičnin in etažnih lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, ki so priključeni na sistem ogrevanja. Iz dokumentov konkretne zadeve, natančneje iz Pogodbe št. 03/2016-UK o upravljanju kotlovnice, toplotnih postaj s toplovodom ter izvedbi obračuna, ki jo je v pritožbi priložil prosilec, izhaja da lastniki za spremljanje in nadzorovanje vseh funkcij upravljanja in poslovanja kotlovnice na predlog Sveta Krajevne skupnosti izvolijo 10 članov kurilnega odbora (6. člen navedene pogodbe). Iz odgovora prosilcu v zvezi z njegovo zahtevo za predložitev poslovnika kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp z dne 2. 3. 2023, izhaja še, da krajevna skupnost nudi prostore kurilnemu odboru za izvedbo sej, na katerih pa predstavniki krajevne skupnosti ne prisostvujejo.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da s poslovanjem kotlovnice Vodovodni stolp upravljajo lastniki nepremičnin preko kurilnega odbora, ki izvolijo člane odbora, na predlog Sveta organa, druge  pristojnosti organa v tem kurilnem odboru pa iz dokumentacije ne izhajajo, zato tudi IP sledi ugotovitvi organa, da z zahtevanim poslovnikom kurilnega odbora ne razpolaga. Navedbe prosilca, da obstaja javni interes organa, ker ta predlaga člane kurilnega odbora, ki jih nato izvolijo etažni lastniki in navedbe, da ima interes tudi občina, ker je kotlovnica na zemljišču v lasti občine, ne dokazujejo, da organ z zahtevano dokumentacijo dejansko razpolaga oziroma, da bi z zahtevano dokumentacijo moral razpolagati. Poleg tega iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da je že vpogledal v zahtevani dokument na sestanku kurilnega odbora.

Glede na vse zapisano, IP nima razlogov za sum, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar ga ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Poslovnik kurilnega odbora namreč sprejemajo člani kurilnega odbora, čemur prosilec ne oporeka, in tako ne sodi v delovno področje organa, zato tudi organ z njim ne razpolaga. IP tako zaključuje, da je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do poslovnika kurilnega odbora kotlovnice Vodovodni stolp, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, niti zahtevani dokument ne sodi v delovno področje organa, zato niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zato jo je potrebno zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede ostalih pritožbenih navedb, ki se tičejo dela kurilnega odbora in predpisov v zvezi z ogrevanjem na območju krajevne skupnosti oziroma sklenjene pogodbe o upravljanju, pa IP odgovarja, da je predmet konkretnega pritožbenega postopka dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, v konkretnem primeru do poslovnika kurilnega odbora, zato so te pritožbene navedbe neupoštevne. Pri tem IP ponovno poudarja, da  so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.^[3] Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[4] Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Statut Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 165/2021) v 61. členu določa, da krajevna skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti.

[2] Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21 in 18/23 – ZDU-1O.

[3] IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

[4] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.