prosilec - Mestna občina Kranj

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal, ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente s katerimi razpolaga, v zvezi s projektno in drugo dokumentacijo, ki je bila potrebna za postavitev javne razsvetljave, na določeni lokaciji, od predloga do realizacije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-304/2022/5

Datum: 24. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 10. 2022, zoper odločbo Mestne  občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2022-3-406210 z dne 26. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 10. 2022  zoper odločbo Mestne občine Kranj št. 090-16/2022-3-406210 z dne 26. 9. 2022,  se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 13. 6. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval, v elektronski obliki, posredovanje vse projektne in druge dokumentacije, ki je bila potrebna za postavitev javne razsvetljave na …, 4000 Kranj, od predloga do realizacije.

Organ je po izdaji sklepa, št. 090-16/2022-2-406210 z dne 8. 8. 2022, o podaljšanju roka za odločitev, izdal odločbo, št. 090-16/2022-3-406210 z dne 26. 9. 2022, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval e-korespondenco z dne 1. 3. 2021 in 2. 3. 2021, e-korespondenco z dne 15. 7. 2021 ter začasno situacijo z dne 30. 4. 2022, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo osebni podatki, in sicer v e-korespondenci z dne 1. 3. 2021 in 15. 7. 2021, ime in priimek pošiljatelja predloga, njegov naslov in e-naslov  ter v začasni situaciji z dne 30. 4. 2022, ime in priimek univ. dipl.inž.el. ter lastnoročna podpisa nadzornega inženirja in izvajalca del, za katere pa pravna podlaga za razkritje ne obstaja, zato je zahtevo prosilca, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v tem delu, zavrnil in prosilcu posredoval navedene dokumente, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

Dne 13. 10. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-16/2022-3-406210 z dne 26. 9. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da podaja pritožbo na informacijo javnega značaja, ker je nepopolna. Prosilec je navedel, da manjka kar nekaj ključnih dokumentov, ki so javni in so ključni za razjasnitev zakonitega postopanja organa pri obravnavi navedene zadeve. Prosilec želi, da mu organ posreduje:

1.     Pravilnik, notranji akt MO Kranj, ki opredeljuje pravila igre o obravnavanju pobud na MO Kranj, ki je veljal 1. marca 2021.

2.     Dokument, ki navaja in daje pooblastila točno določenim članom komisije za obravnavanje ponudb na MO Kranj.

3.     Dokument, ki dokazuje, da je bila pobuda obravnavana in sprejeta na komisiji, za obravnavo  pobud v MO Kranj, skupaj z vsemi verodostojnimi listinami, ki jih je predlagatelj priložil.

4.     Dokument, ki dokazuje, da je bila zadeva usklajena na KS Stražišče, saj MO Kranj navaja, da je bila zadeva usklajena na KS Stražišče.

5.     Obvestilo Mo Kranj ali KS Stražišče, ki je bilo poslano vsem tukaj, v tej ulici živečim vaščanom, ki dokazuje, da so o tej zadevi vaščani bili seznanjeni in so imeli možnost o tej zadevi podati pripombe, nestrinjanje, ... Zakaj? Ker predlagatelj pobude ni predložil verodostojne poslovne listine, ki bi dokazovala soglasje vaščanov, ampak le neverodostojno e-poštno sporočilo, z neverodostojno lažno vsebino v delu, ko navaja, » da piše v imenu stanovalcev bloka …«.

6.     Študijo vpliva javne razsvetljave na okolje, običaje in zdravje ljudi, ki bi morala biti opravljena pred postavitvijo takšnega objekta, ki s svojo bližino (3 m od prve spalnice) in svojo dimenzijo (6 m visoko), prekomerno grobo posega v prostor, spreminja običaje ljudi ter vpliva na njihovo fizično in mentalno zdravje ter jim onemogoča nemoten zaslužen počitek. Namreč, MO Kranj je s tem dejanjem, stanovalcem bloka, razsvetlila vse spalnice (20) in jim noč spremenila v dan. Gre za spalno naselje.

7.     Ime odgovorne osebo oz. podpisan dokument MO Kranj, ki predpisuje dimenzijo, jakost, višino in lego te javne razsvetljave.

8.     Razlog odgovorne osebe na MO Kranj, zakaj je javno razsvetljavo, na najobčutljivejšem mestu, v spalnem naselju, predemenzionirala. Namreč spalno naselje v Stražišču je urejeno s štirimetrsko javno razsvetljavo, pred ali za blokom, kjer javna razsvetljava ne razsvetljuje blok, kot je v navedenem primeru.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, po elektronski pošti, dne 25. 10. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je  v elektronskem sporočilu z dne 25. 10. 2022 še pojasnil, da prosilec svojo zahtevo razširja (npr. točke 1, 2), da je organ prosilcu poslal vso »projektno in drugo dokumentacijo«, s katero razpolaga in je bila potrebna za postavitev javne razsvetljave na …, 4000 Kranj. Organ je še navedel, da gre v zadevnem primeru za postavitev ene ulične svetilke na zemljišču Mestne občine Kranj, ki izboljšuje prometno varnost udeležencev v prometu, kar spada med primarne naloge Mestne občine Kranj, da je bila navedena svetilka s strani Mestne občine Kranj dodatno zasenčena in da v procesu postavljanja ene ulične svetilke ni potrebna projektna dokumentacija, niti razne študije vplivov na okolje, niti se ne sestajajo delovna telesa mestnega sveta, pač pa se interesi posameznih prebivalcev, posamezne krajevne skupnosti, uresničujejo primarno preko izvoljenih predstavnikov, v tej krajevni skupnosti, ki, v sodelovanju z mestno občino, izpeljejo določene manjše investicije, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu in varnejšemu življenju v Mestni občini Kranj.

IP je organ, z dopisom št. 090-304/2022/3 z dne 9. 11. 2022, pozval na dodatno dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 22. 11. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 13. 6. 2022 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP, v tem pritožbenem postopku.

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi, z dne 13. 6. 2022, ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov, iz 1. in 2. točke pritožbe prosilca, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku, organ pa je IP, dne 22. 11. 2022, še dodatno pojasnil, da tudi sicer zahtevana dokumenta, ne urejata predmetne zadeve in ne gre za dokumente, ki bi bili potrebni za postavitev javne razsvetljave, na …, 4000 Kranj.

IP tako ugotavlja, da je organ, v odločbi št. 090-16/2022-3-406210 z dne 26. 9. 2022, odločil o posredovanju celotne projektne in druge dokumentacije, ki je bila potrebna za postavitev javne razsvetljave, na …, 4000 Kranj, od predloga do realizacije, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca z dne 13. 6. 2022.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa, z dne 22. 11. 2022, IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilca, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi tozadevni dokumenti pri organu morali obstajati. Organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca dodatno pojasnil, da pobuda za postavitev predmetne razsvetljave ni bila obravnavana na Komisiji za pobude in pritožbe, saj se interesi posameznih prebivalcev posamezne krajevne skupnosti uresničujejo primarno preko izvoljenih predstavnikov v krajevni skupnosti, ki v sodelovanju z mestno občino izpeljejo določene manjše investicije, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu in varnejšemu življenju v Mestni občini Kranj. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da mu organ posreduje dokument, ki dokazuje, da je bila zadeva usklajena na KS Stražišče, je organ pojasnil, da s takšnim dokumentom ne razpolaga, temveč razpolaga le s prošnjo/zahtevo predsednika krajevne skupnosti, ki, zadostuje za uresničevanje lokalnih interesov, predvsem v primeru manjših investicij, katera pa je bila prosilcu že posredovana. Glede pritožbene navedbe, da mu organ posreduje še obvestilo Mo Kranj ali KS Stražišče, ki je bilo poslano vsem tukaj, v tej ulici živečim vaščanom, ki dokazuje, da so o tej zadevi vaščani bili seznanjeni in so imeli možnost o tej zadevi podati pripombe, nestrinjanje, je organ pojasnil, da s takšnim dokumentom ne razpolaga, saj tovrstno obvestilo ni bilo poslano, niti ni ustaljena praksa, da se obvešča oz. daje možnost izjasnitve vsem tam živečim krajanom, v primerih postavitve ene ulične svetilke na »občinskem zemljišču«. Organ je nadalje še pojasnil, da s študijo vpliva javne razsvetljave na okolje, običaje in zdravje ljudi, ne razpolaga, saj v primeru postavitve ene ulične svetilke le-ta ni potrebna. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da mu organ posreduje še ime odgovorne osebe oz. podpisan dokument MO Kranj, ki predpisuje dimenzijo, jakost, višino in lego te javne razsvetljave ter razlog odgovorne osebe na MO Kranj, zakaj je javno razsvetljavo, na najobčutljivejšem mestu, v spalnem naselju, predimezionirala, je organ pojasnil, da s takšnimi dokumenti ne razpolaga, saj gre za klasične svetilke, ki jih po naročilu organa postavlja koncesionar, skladno s strokovnimi uzancami. Organ torej ne predpisuje dimenzije, jakosti, višine in lege javne razsvetljave, karakteristike oz. specifikacije pa so razvidne iz dokumenta »Situacija z dne 30. 4. 2022«, ki je prosilcu tudi že bila posredovana. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati drugih zahtevanih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil odločitev organa, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka