prosilec - Mestna občina Koper

Številka: 090-118/2026/5

Datum: 24. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe …, d. o. o. , …, (v nadaljevanju: prosilka) z dne 16. 3. 2026, ki jo zastopa direktor …, zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, Koper (v nadaljevanju organ), št. 090-48/2025 z dne 17. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 16. 3. 2026, zoper odločbo Mestne občine Koper, št. 090-48/2025 z dne 17. 2.  2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Zahteva

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 5. 12. 2026, od organa zahtevala:

1. Pogodbo o uskladitvi ZK stanja z dejanskim št. K465-50/2002 z dne 06.03.2002, z vsemi prilogam,i na podlagi katerih je pogodba sklenjena, in sicer:

a)    Kupoprodajno pogodbo št. 363-86/93 z dne 30.12.1994,

b)    vse priloge, na podlagi katerih se ugotavlja da je mesnica poslovni prostor, ki leži na zemljišču … k.o. Koper in predstavlja objekt v …, leži tudi na zemljišču s … k.o. Koper, ki predstavlja objekt …,

c)     Pogodbo o uskladitvi ZK stanja z dejanskim št. 363-86/93-A z dne 02.10.2000 z vsemi prilogami, na podlagi katerih je narejena uskladitev,

d)    Elaborat in načrt etažne delitve za vpis stavbe v Kataster stavb za objekt na …, ki stoji na zemljišču s p… k.o. Koper

e)    Elaborat in načrt etažne delitve za vpis stavbe v Kataster stavb za objekt na .. na p.št… k.o. Koper,

f)      Odločbo GURS-a o vpisu stavbe z naslovom na … k.o. Koper, v Kataster stavb,

g)    Odločbo GURS-a o vpisu stavbe z naslovom na … p.št. … k.o. Koper v Kataster stavb,

h)    vse ostale vloge, priloge, dopise in vse ostalo iz spisa, na podlagi katerih je izdelana Pogodba o uskladitvi št. K465-50/2002.

2. Pogodba o uskladitvi ZK stanja z dejanskim št. K465-51/2002 dne 06.03.2002, z vsemi prilogami na podlagi katerih je pogodba sklenjena in sicer:

a)    Kupoprodajno pogodbo št. 362-1006/93 z dne 10.02.1993,

b)    Odločbo GURS-a o parcelaciji zemljišča, na podlagi katere se ugotavlja, da stoji objekt z naslovom …, k.o. Koper na p.št. … in … k.o. Koper,

c)     Sklep Okrajnega sodišča v Kopru o vpisu odločbe GURS-a o naknadno izdelani parcelaciji, na podlagi katere se ugotavlja, da stoji objekt na … Koper na zemljišču p.št. … in … k.o. Koper,

d)    Odločbo št. 90332-00086/2002 z dne 29.04.2002 GU Koper o določitvi ID št. stavbe z naslovom na …, 6000 Koper,

e)    vse ostale vloge in priloge iz spisa, na podlagi katerih je izdelana Pogodba o uskladitvi št. K465-51/2002.

Kot obliko dostopa je v zahtevi izbrala vpogled pri organu.

Postopek pred organom prve stopnje

Organ je s sklepom, št. 090-48/2025 z dne 17. 12. 2025, zaradi večje količine zahtevanih dokumentov in preučitve izjem od prostega dostopa, podaljšal rok za odločanje do 19. 2. 2026.

Dne 17. 2. 2026 je organ prosilko pozval na vpogled dne 18. 2. ali 19. 2. 2026 in osebno vročitev odločbe št. 090-48/2025 z dne 17. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Zaradi osebnih okoliščin direktorja prosilke, je bil datum vpogleda prestavljen, izpodbijana odločba pa vročena prosilki s kvalificiranim potrdilom.

Z izpodbijano odločbo je organ, s 1. točko izreka, zahtevi delno ugodil, tako da je prosilki v zvezi s točkami 1., 1. a), 1. c), 1. h), 2., 2. a) in 2. e)., omogočil vpogled v tam navedenih 12 dokumentov, pri tem pa v njih prekril varovane osebne podatke. Z 2. točko izreka pa je zahtevo prosilca v delu, ki zahteva dokumente pod točko 1. b), 1. d), 1. e), 1. f) 1. g) ter 2. b), 2. c) in 2. d), zavrnil, ker je ugotovil, da z njimi ne razpolaga. V zvezi s tem je navajal, da je (ne)razpolaganje s temi dokumenti preverjal  v sistemu dokumentarnega gradiva ter pri pristojnem uradu organa, vendar teh dokumentov, iz razpoložljivih podatkov pristojnega urada ter na podlagi posredovanih podatkov prosilca, ni identificiral. Na koncu ne še navajal, da predvideva, da zaprošeno dokumentacijo (če je izdelana) hrani Geodetska uprava RS.

Iz podatkov v spisu (iz zapisnika o izvedenem vpogledu, št. 090-48/2025 z dne 9. 3. 2026 in navajanj v pritožbi) izhaja, da je, 9. 3. 2026, prosilka opravila vpogled v del dokumentacije, naveden v tabeli pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe, torej v del dokumentacije, glede katerega ji je bilo njeni zahtevi delno ugodeno. Ob tem so bile prosilki izročene tudi fotokopije te dokumentacije.

Pritožba

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, v kateri je najprej opisala potek postopka pred organom ter potrdila vpogled in prejem fotokopij dela dokumentacije, o kateri je bilo odločeno s 1. točko izreka izpodbijane odločbe. Nato je v nadaljevanju v zvezi z dokumentacijo iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, glede katere, ji je bil dostop zavrnjena zaradi neobstoja le te, navajala,  da je bila dokumentacija podlaga za izdelavo Pogodb o uskladitvi ZK stanja z dejanskim, vpise na GURS – u in vpise na Okrajnem sodišču v Kopru. Zato bi organ z njo moral razpolagati. Če ne, pa bi moral zahtevo odstopiti organu, ki je pristojen za njihovo reševanje. Predlaga, da se zahteva za dostop do zavrnjenih informacij poda organu, ki je pristojen za njihovo reševanje.    

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve, skupaj z dokumenti iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, v obliki in obsegu, kot so bili prosilki posredovani na vpogledu dne 9. 3. 2026.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ poslal poziv, št. 090-118/2026/3 z dne 25. 5. 2026, k predložitvi vseh dokumentov, ki ustrezajo prosilkini zahtevi, dokazov (npr. zaslonskih slik), ki potrjuje navedbe organa, da s temi dokumenti ne razpolaga ter pojasnilo, na kakšen način je organ iskali zahtevane dokumente iz 2. točke izreka odločbe v sistemu dokumentarnega gradiva (npr. s katerimi ključnimi besedami). Ob tem je IP organ prosil še za opredelitev do pritožbenih navedb, da bi z dokumenti, do katerih je bil dostop zavrnjen, organ moral razpolagati, ker so bili podlaga za izdajo Pogodb o uskladitvi ZK stanja z dejanskim.

Organ je, po prošnji za podaljšanje roka, podal odgovor z dopisom, št. 090-48/2025-9 z dne 9. 6. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilka je v pritožbi navajala, da naj organ to njeno »sporočilo« šteje kot pritožbo zoper odločbo št. 090-48/2025 z dne 17. 2. 2026. Iz navedb v pritožbi pa izhaja, da prosilka z njo izpodbija le 2. točko izreka, torej del odločbe, s katerim je bila zahteva za tam navedbe dokumente v celoti zavrnjena, ker organ s temi dokumenti ne razpolaga.

Zato je predmet presoje tega pritožbenega postopka 2. točka izreka izpodbijane odločbe. Z njo je organ v celoti zavrnil dostop do dokumentov:

Pod točko 1. zahteve: 

b) vse priloge na podlagi katerih se ugotavlja, da je mesnica poslovni prostor, ki leži na zemljišču p.št. …, k.o. Koper in predstavlja objekt v …, leži tudi na zemljišču s p. št. … in … k.o. Koper, ki predstavlja objekt …; 

d) Elaborat in načrt etažne delitve za vpis stavbe v Kataster stavb za objekt na …, ki stoji na zemljišču s p.št. … in 60/4… k.o. Koper; 

e) Elaborat in načrt etažne delitve za vpis stavbe v Kataster stavb za objekt na … na p.št. … k.o. Koper; 

f) Odločbo GURS-a o vpisu stavbe z naslovom na … k.o. Koper, v Kataster stavb; 

g) Odločbo GURS-a o vpisu stavbe z naslovom na … p.št. 59 k.o. Koper v Kataster stavb; 

Pod točko 2. zahteve: 

b) Odločbo GURS-a o parcelaciji zemljišča, na podlagi katere se ugotavlja, da stoji objekt z naslovom …, k.o. Koper na p.št. … in … k.o. Koper; 

c) Sklep Okrajnega sodišča v Kopru o vpisu odločbe GURS-a o naknadno izdelani parcelaciji, na podlagi katere se ugotavlja, da stoji objekt na … Koper na zemljišču p.št. … in … k.o. Koper; 

d) Odločbo št. 90332-00086/2002 z dne 29.04.2002 GU Koper o določitvi ID št. stavbe z naslovom na …, 6000 Koper. 

IP je zato v nadaljevanju presojal, ali so pri teh informacijah izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

V razlogih izpodbijane odločbe je organ v zvezi z zavrnitvijo dostopa do dokumentov iz 2. točke izreka odločbe pojasnil, da je (ne)razpolaganje s temi dokumenti preverjal  v sistemu dokumentarnega gradiva ter pri pristojnem uradu organa, vendar teh dokumentov, iz razpoložljivih podatkov pristojnega urada ter na podlagi posredovanih podatkov prosilca, ni identificiral. Na koncu je še navajal, da predvideva, da zaprošeno dokumentacijo (če je izdelana) hrani Geodetska uprava RS.

V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo prosilkini zahtevi ter posamezna pojasnila, ki se tičejo te zadeve.

V odgovoru št. 090-48/2025-9 z dne 9. 6. 2026 je organ, v zvezi s pritožbenimi navedbami glede (ne)razpolaganja z dokumentacijo, najprej pojasnil,  da so stranke uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, (na katere se nanaša zahteva prosilke), urejale preko zunanjega podjetja, ki je urejalo vknjižbe lastninske pravice oz. uskladitve  zemljiškoknjižnih stanj z dejanskim. Podjetje je na podlagi pooblastila strank naročalo tudi morebitno  potrebno dokumentacijo, ki jo je organ pred podpisom pogodb (kot zemljiškoknjižni  lastnik) pregledal in skupaj s podpisanimi pogodbami vrnil, zato z dokumentacijo ne razpolaga. V zvezi z iskanjem zahtevane dokumentacija pa je dalje pojasnil, da je ta potekala na pristojnem uradu, in sicer s pregledom  sistema dokumentarnega gradiva (VOPI) z vnosom številke zadeve, imena stranke ali parcelne številke (ključne besede), ki jih je posredoval prosilec. Način iskanja izhaja iz zaslonskih slik, ki jih je organ priložil odgovoru. Pojasnil je še, da je, na podlagi opravljenega iskanja, organ v sistemu dokumentarnega gradiva identificiral spise ter jih  pregledal v fizični obliki. Identificirana dokumentacija je bila posredovana prosilcu, na podlagi izpodbijane odločbe in izvedenega vpogleda. Organ je na koncu še navajal, da dodatnih dokumentov ni  identificiral. 

IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje obstoja zahtevane informacije v materializirani obliki, kot to izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pri tem dokazno breme glede obstoja dokumentacije primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo in da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obravnavanem primeru je organ v pritožbenem postopku podal konkretna, medsebojno skladna pojasnila o poteku konkretnih postopkov uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ter o nastajanju dokumentacije. Iz njegovih navedb izhaja, na kakšen način so stranke urejale te postopke in kako je organ, kot zemljiškoknjižni lastnik, ravnal z dokumentacijo v teh postopkih in zakaj z njo ne razpolaga (več). IP ocenjuje, da so takšna pojasnila verodostojna, logična in skladna z naravo konkretnega postopka, kot ga je opisal organ. V pritožbenem postopku prav tako niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa, niti prosilka ni izkazala obstoja konkretnih dokumentov, ki bi ustrezali njenemu zahtevku. Zgolj splošne navedbe o tem, da bi določena dokumentacija glede na naravo stvari morala obstajati, ne zadošča za zaključek, da organ z njo dejansko razpolaga. Ob tem IP še poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentov za nazaj ali k dodatnemu dokumentiranju postopkov, temveč zgolj k posredovanju že obstoječih informacij. IP ne dvomi, da je organ prosilki v zvezi z obsegom in vsebino njene zahteve posredoval vso dokumentacijo s katero razpolaga. Organ je namreč več kot polovico zahtevanih dokumentov v zvezi z njeno zahtevo prosilki posredoval (1. točka izreka izpodbijane odločbe). Pri tem, iz podatkov v tabeli v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, izhaja, da je v zvezi s posameznimi točkami zahteve prepoznal tudi več dokumentov. Da z drugimi dokumenti, kot tisti, ki jih je prosilki že posredoval, pa nenazadnje izhaja tudi iz zaslonskih slik iskanja teh dokumentov, ki jih je organ posredoval IP. Iz njih izhaja, da je organ s svojem sistemu dokumentarnega gradiva dokumente iskal po ključnih besedah oziroma številkah zadev, ki jih prosilka navaja v zahtevi, in da iskanje drugih zadetkov, kot tistih, ki so bili prosilki že posredovani, ni vrnilo. Vse to je IP pripeljalo do zaključka, da glede dokumentacije, zahtevane pod točko 1. b), 1. d), 1. e), 1. f) 1. g) ter 2. b), 2. c) in 2. d) zahteve, ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja, zato je organ v tem delu ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilke zavrnil.

Kar se tiče pritožbenih navedb, da bi moral organ zahtevo odstopiti organu, ki je za njeno obravnavo pristojen glede na vsebino zahteve, pa IP pojasnjuje, da 20. člen ZDIJZ, sicer določa, da mora organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Vendar pa IP poudarja, da je, v primeru kot je obravnavani, ko organ z nekaterimi dokumenti razpolaga, ni pa prepričan, kateri organ je tisti, ki bi lahko razpolagal z drugo dokumentacijo, organ pravilno postopal, s tem, ko je izdal meritorno zavrnilno odločbo. Glede na posebno naravo postopka po ZDIJZ je pravilneje, da organ, kadar z zahtevno informacijo ne razpolaga (več), pa ne ve, kateri organ je glede na njeno vsebino pristojen za njeno reševanje, namesto sklepa o zavrženju zaradi nepristojnosti (kot to določa četrti odstavek 64. člena ZUP), izda meritorno zavrnilno odločbo iz razloga neobstoja zahtevane informacije (pravi odstavek 4. člena ZDIJZ). Organ je namreč prosilkino zahtevo presojal z vidika obstoja dokumentov, s katerimi razpolaga v okviru zahteve in postopkov uskladitve ZK stanja, v katerih je bil udeležen kot lastnik zemljišč. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer navajal, da predvideva, da zaprošeno dokumentacijo (če je izdelana) hrani Geodetska uprava RS, vendar navedeno ne pomeni, da bi moral organ prosilčevo zahtevo v tem delu odstopiti navedem organu. Prav tako ta odločitev ne preprečuje prosilcu, da pri drugem organu vloži novo zahtevo za dostop do dokumentov, ki ji je navedel v tej zahtevi in glede katerih je bilo ugotovljeno, da organ z njimi ne razpolaga.

IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, v smislu, ali organ res ni vedel, kateri organ bi bil glede na vsebino zahteve prosilca lahko pristojen za reševanje zahteve prosilca in bi mu lahko zahtevo v tem delu organ odstopil. IP v okviru pritožbenega postopka tako organu ne more odrediti odstopa zahteve po 20. členu ZDIJZ ali pa zahteve IP sam delno odstopiti, saj po eni strani IP ni znano, kateri organ bi z informacijami, ki jih prosilec zahteva, lahko razpolagal, po drugi strani pa IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. To pomeni, da mora pristojni organ odločati v okviru postavljene zahteve prosilca in ugotavljati le, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti po kriterijih, kot jih je navedel prosilec, torej ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248.člen ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke