prosilec - Mestna občina Koper

Številka: 090-86/2026/4

Datum: 26. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 2. 2026, zoper odločbo MESTNE OBČINE KOPER, Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper – Capodistria (v nadaljevanju: organ), št. 090-53/2025-3 z dne 22. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 2. 2026 se delno ugodi. Odločba MESTNE OBČINE KOPER, št. 090-53/2025-3 z dne 22. 1. 2026, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednja elektronska sporočila v zvezi s skupno izjavo županov Občine Piran, Občine Izola, Občine Ankaran in Mestne občine Koper glede ladje Laho:

-       elektronsko sporočilo Občine Ankaran z dne 21. 11. 2025, 09:48, kot odgovor na elektronsko sporočilo Mestne občine Koper z dne 21. 11. 2025, 9:22 (v prilogi),

-       elektronsko sporočilo Občine Piran z dne 21. 11. 2025, 10:03, kot odgovor na elektronsko sporočilo Mestne občine Koper z dne 21. 11. 2025, 9:22 (v prilogi),

-       elektronsko sporočilo Občine Izola z dne 21. 11. 2025, 10:27, kot odgovor na elektronski sporočili Mestne občine Koper z dne 21. 11. 2025, 9:22, in Občine Ankaran z dne 21. 11. 2025, 09:48 (v prilogi),

na način, da v teh elektronskih sporočilih prekrije podatke o znanstvenih in strokovnih nazivih, naslovih e-pošte in telefonskih številkah.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 22. 12. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahteval določene dokumente iz zadeve »Ladja Laho – muzej pomorstva in ribištva«, projekt družbe …, in sicer:

- evidenco oziroma popis vseh dokumentov v zadevi (vhodni, izhodni, lastni - vključno vse priloge, zaznamki in komunikacija), po časovnem vrstnem redu, s stanjem na dan prejema oziroma obravnave zahteve - evidentirani vsi dokumenti in gradiva, ki jih je organ prejel, izdelal, ali uporabil v zadevi oziroma za ta namen, v primeru ločenih popisov pa vse popise, ki sestavljajo celoto vseh dokumentov v zadevi;

- vse dokumente v zadevi (vhodni, izhodni, lastni), vključno s prilogami, zaznamki in komunikacijo.

Kot način seznanitve je navedel elektronski zapis na naveden naslov e-pošte in vpogled pri organu za dokumente, ki so izvorno izdelani le v papirni obliki in so večji od formata A3.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-53/2025-3 z dne 22. 1. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu zaradi varstva osebnih podatkov. Pri obravnavi zahteve prosilca je organ najprej ugotavljal, kateri dokumenti oziroma podatki predstavljajo informacijo javnega značaja, zato je v zvezi s tem izpostavil najprej določbo prvega odstavka 1. člena ZDIJZ ter pojem in pomen pojma informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ z vpogledom v lastne evidence preveril, ali razpolaga z informacijami oziroma dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ti predstavljajo informacijo javnega značaja. Na podlagi pridobljenih podatkov pristojnega urada je ugotovil, da je zahteva prosilca utemeljena, saj je organ v sistemu dokumentarnega gradiva identificiral zahtevano dokumentacijo, ki predstavlja informacijo javnega značaja. Odločil je, da posreduje prosilcu identificirane dokumente iz spisa zadeve št. 610-56/2025, ki so bili naslovljeni na organ. Ker je ugotovil tudi, da obstajajo zadržki zaradi varstva osebnih podatkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je uporabil institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Ob tem pa je še pojasnil, da je bila »zadeva Muzej pomorske duše Laho« obravnavana na Občinskem svetu (26. redna in 4. izredna seja v letu 2025), ki gradivo za seje objavlja na spletnih straneh organa na naslednji povezavi: https://www.koper.si/obcina/obcinski-svet/seie-obcinskega-sveta/.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 27. 2. 2026, ker meni, da mu niso bili posredovani vsi zahtevani dokumenti, da popis zadeve in posamezni dokumenti niso evidentirani v zadevi v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju (v nadaljevanju: Uredba), posledično to pomeni, da v popisu zadeve manjkajo dokumenti in da je v izpodbijani odločbi prišlo do nepravilne ugotovitve dejanskega stanja oziroma kršitev načela zakonitosti, materialne resnice in varstva strank. Prosilec je tudi podrobneje predstavil argumente, zaradi katerih meni, da so podane posamezne kršitve. Med drugim je izpostavil več kršitev Uredbe ter da v zadevi ni evidentirane elektronske komunikacije med župani oziroma kabineti županov občin Piran, Izola, Koper in Ankaran pri sprejemanju skupnega Pisma podpore projektu Laho.

(4) Ker je prosilec vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo neposredno pri IP, jo je IP z dopisom, št. 092-36/2026/2 z dne 2. 3. 2026, odstopil organu v ustrezen preizkus procesnih predpostavk.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-53/2025-11 z dne 11. 3. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve, tudi posredovane dokumente prosilcu in tri elektronska sporočila, o dostopu do katerih ni odločil z izpodbijano odločbo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Ob tem je pojasnil, da je na podlagi vloge, v kateri niso bili konkretizirani želeni dokumenti, identificiral dokumentacijo v spisu št. 610-56/2025 (predlogi v zvezi z ladjo Laho), z izpodbijano odločbo delno ugodil prosilcu in mu tudi omogočil delni dostop zaradi prekritja osebnih podatkov. Prosilcu so bili posredovani dokumenti, ki izhajajo iz tabele v izpodbijani odločbi. Med drugimi je bil na podlagi izdane odločbe prosilcu posredovan DELNI POPIS ZADEVE št. 610- 56/2025, ker zadeva še ni v statusu zaključena, izpiše pa ga dokumentacijski sistem VOPI, iz katerega izhajajo evidentirani dokumenti v zadevi. Organ je torej prosilcu posredoval obstoječi popis, izpisan na dan 19. 1. 2026, to je dokument, ki obstaja v materializirani obliki in s katerim je organ razpolagal. Na podlagi pregleda evidentiranih dokumentov v spisu zadeve št. 610-56/2025 je posredoval prosilcu dokumente, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe. V zvezi z zahtevano elektronsko komunikacijo med župani pa je organ pojasnil, da je bila na spletnih straneh organa res objavljena novica »Skupna izjava županov slovenske Istre glede ladje Laho«, ter da je bila objava novice koordinirana med kabineti občin. Usklajevanje, ki je potekalo preko elektronske pošte, predstavlja notranjo delovno komunikacijo in koordinacijo za usklajevanje formulacije besedila. Ker takšna pisanja predstavljajo delovno komunikacijo, niso evidentirana v dokumentarnem sistemu in po mnenju organa tudi ne predstavljajo informacije javnega značaja. Drugih dokumentov, ki bi se nanašali na temo »pisma podpore projektu LAHO«, organ ni identificiral. Na podlagi vsega navedenega meni, da je z izpodbijano odločbo odločil skladno z zahtevo prosilca, ki jo je formuliral, tako da je zahteval evidenco (popis) zadeve in dokumente zadeve ter navedel članke iz decembra 2025.

(6) Prosilec je 12. 3. 2026 posredoval IP svoj odziv na odstop pritožbe. Med drugim je navedel, da organ napačno interpretira izjemo »notranje komunikacije«. Ponovno je izpostavil predmet zahteve in poudaril, da je organ ugotovil, da v okviru spisa zadeve sicer z zahtevanimi elektronskimi sporočili ne razpolaga, je pa identificiral tri in jih posredoval IP. Slednje pomeni, da so obstajali že v času vložitve zahteve.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec odločbo organa izpodbija na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, pri čemer iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec dejansko vztraja pri posredovanju elektronske komunikacije med župani, oziroma kabineti županov pri sprejemanju skupne izjave za medije.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil o dostopu do vseh zahtevanih dokumentov.

(10) IP poudarja, da se do pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na Uredbo, ne opredeljuje. IP namreč ni pristojen presojati, kako bi organ moral imel urejeno dokumentarno gradivo ipd. v skladu z Uredbo, ali bi moral razpolagati s posameznimi dokumenti na podlagi zakona ali drugega podzakonskega akta ipd... IP je pristojen presoditi odločitev organa samo v okviru dostopa do zahtevanih podatkov oziroma dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v materializirani obliki ob vložitvi zahteve, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca glede tega.

Informacija javnega značaja

(11) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(13) IP po pregledu posredovane dokumentacije ugotavlja, da organ ni odločil o dostopu do elektronskih sporočil, ki se nanašajo na potrditev skupne izjave županov Občine Piran, Občine Izola, Občine Ankaran in Mestne občine Koper glede ladje Laho, in o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe. Gre za elektronska sporočila, ki se nanašajo na usklajevanje te skupne izjave, in jih je organ posredoval IP ob odstopu pritožbe. Glede na definicijo informacije javnega značaja ta elektronska sporočila nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja, saj izpolnjujejo vse tri pogoje po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. IP tako ne more slediti navedbam organa v odstopu pritožbe, da predstavljajo ta elektronska sporočila notranjo delovno komunikacijo in zato ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organ jih je prepoznal kot predmet zahteve in tudi posredoval IP, zato pri presoji zadeve ni pomembno, ali so evidentirana v dokumentarnem sistemu.

(14) V zvezi z navedbami organa v odstopu pritožbe, da predstavljajo ta elektronska sporočila notranjo delovno komunikacijo in koordinacijo za usklajevanje formulacije besedila, pa IP poudarja, da je vezan na presojo odločitve organa v okviru izpodbijane odločbe, s katero pa organ o dostopu do teh elektronskih sporočil sploh ni odločil. IP torej v tem pritožbenem postopku ugotavlja, da so pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanih elektronskih sporočilih izpolnjeni, ugotavlja pa tudi, da v zvezi s samo vsebino ni podane nobene izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ. Gre namreč za skupno izjavo občin, ki je prosto dostopna na spletnih straneh, pri čemer med kabineti županov v zvezi s to izjavo ni bilo nobene posebne komunikacije. Organ je predlog skupne izjave posredoval v pregled in potrditev drugim trem občinam, pri čemer je ena od občin dodala dve besedi. Besedilo te izjave pa je sicer tudi javno dostopno.[1] Nedvomno ta komunikacija ne izpolnjuje pogojev ne za obstoj izjeme varstva notranjega delovanja organa in ne katere druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ.

(15) IP tako zaključuje, da je kot zahtevane informacije v obravnavanem primeru šteti tudi elektronska sporočila, ki se nanašajo na potrditev skupne izjave županov Občine Piran, Občine Izola, Občine Ankaran in Mestne občine Koper glede ladje Laho, zato jih je organ dolžan posredovati prosilcu , kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) Glede na navedbe prosilca v zvezi z navedbami organa v odstopu pritožbe, naj IP naloži organu razkritje vseh elektronskih sporočil, pa IP pojasnjuje, da niti organ niti IP nimata pristojnosti pregledovati elektronskih poštnih predalov posameznih javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev.[2] Z vpogledom v elektronsko pošto javnih funkcionarjev ali javnih uslužbencev, z namenom ugotovitve ali z zahtevanimi informacijami razpolagajo, bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti. Ustava Republike Slovenije v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.[3]

(17) Zahtevana elektronska sporočila obsegajo tudi osebne podatke, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(18) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena UREDBE (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(19) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da predstavljajo podatki o imenih, priimkih, funkcijah, delovnih mestih, znanstvenih in strokovnih nazivih, naslovih e-pošte in telefonskih številkah osebne podatke.

(20) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) zahtevanih podatkov  podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2).

(21) IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

- Zakonito podlago za razkritje podatkov o imenih, priimkih, delovnih mestih javnih uslužbencev in funkcijah funkcionarjev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o znanstvenih in strokovnih nazivih, naslovih e-pošte in telefonskih številkah. Ob tem IP pripominja, da podatki o službenih telefonskih številkah in naslovih e-pošte v zasebnem in javnem sektorju načeloma niso javni, razen če gre za odločitev posameznega delodajalca, da jih objavi. ZVOP-2 v 92. členu določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Da npr. elektronski naslovi in telefonske številke praviloma niso prosto dostopni podatki, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[4]

- Podatki o imenu in priimku podjetnika, ki se omenja v elektronskih sporočilih, je javno dostopno v skupni izjavi.

(22) Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP zaključuje, da so predmet zahteve tudi osebni podatki, ki ne sodijo med varovane osebne podatke, zato je IP odločil, da jih je organ dolžan posredovati prosilcu. V delu varovanih osebnih podatkov pa je IP, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, odločil o delnem dostopu in organu naložil, da jih prekrije.

Sklepno

(23) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. Pritožbo prosilca pa je, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varovanih osebnih podatkov in ne zaradi neobstoja informacije javnega značaja), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(25) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1]  https://www.koper.si/skupna-izjava-zupanov-slovenske-istre-glede-ladje-laho/

[2] Smiselno enako izhaja tudi iz odločb IP št. 090-15/2013/6 z dne 10. 3. 2013 (IP je zavrnil dostop do elektronske pošte takratnega predsednika Vlade RS) in št. 090-25/2017 z dne 26. 2. 2017 (IP je zavrnil dostop do elektronskih sporočil javnega uslužbenca Komisije za preprečevanje korupcije).

[3] Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik); [avtorji [komentarja] France Arhar … et al.]. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, v nadaljevanju: »Komentar U RS«, str. 399.

[4] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf