prosilec - Mestna občina Koper

Številka: 090-58/2026/12

Datum: 2. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 1. 2026, zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ) št. 090-45/2025-4 z dne 22. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 23. 1. 2026, zoper odločbo Mestne občine Koper, št. 090-45/2025-4 z dne 22. 1. 2026, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 28. 11. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Od organa je zahteval posredovanje dokumentov, ki urejajo zaporo oziroma omejitev tranzitnega prometa na odseku Pristaniška ulica-priključek Ulice Belveder (Ukmarjev trg), za leto 2025, in sicer:

1.     Uradni sklep ali odlok, s katerim je bila zapora uvedena, vključno z datumom in številko dokumenta.

2.     Morebitne spremembe, dopolnitve ali dopise, ki se nanašajo na izvajanje zapore.

3.     Navodila in pogoje, ki so bili določeni za stanovalce, ponudnike storitev, dostavo, intervencijska vozila ali druge udeležence prometa.

4.     Dokumentacijo, iz katere je razvidno, ali je bil poseg sorazmeren in ali je bila predvidena možnost nadomestila škode, zagotavljanje alternativnih možnosti za lastnike nepremičnin, ki jih zaradi zapore niso mogli normalno uporabljati.

5.     Na kakšen način in na kakšni podlagi je ostalima turističnim ponudnikom oz. njihovim gostom (npr. Grand Koper hotel), javnim in drugim ustanovam, omogočen dostop do omenjenega območja.

Prosilec je zahteval tudi dokumentacijo za del območja Muzejskega trga/Belveder 4, Koper, ki meji na lastniška parkirišča, in sicer:

1.     Prometni elaborat, prometno ureditveno študijo ali načrt prometne signalizacije.

2.     Zemljevid z označeno veljavno prometno signalizacijo in dokument, ki določa, kdo ima pravico do vožnje ali parkiranja (dovolilnice, odobritve, izključitve).

3.     Če obstaja, fotodokumentacija ali zapisnik redarjev/policije, ki potrjuje dejansko izvajanje režima (kontrola dostopa, omejitve, izjemni prehodi).

(2) Pri obravnavi zahteve prosilca je organ najprej ugotovil, da podpisnik vložene zahteve ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe …….., prav tako je bilo ugotovljeno, da vlogi ni priloženo pooblastilo. Glede na navedeno je organ prosilca pozval k dopolnitvi zahteve. Prosilec je dne 19. 12. 2026 vlogo dopolnil s pooblastilom direktorice družbe. O zahtevi z dne 28. 11. 2025 in njeni dopolnitvi z dne 19. 12. 2025 je organ odločil z odločbo št. 090-45/2025-4 z dne 22. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil v delu, ki se nanaša na odsek Pristaniška ulica-priključek Ulice Belveder (Ukmarjev trg), točka št. 1 zahteve, tako da je prosilcu posredoval identificirano dokumentacijo, in sicer sklep št. 371-583/2023 z dne 12. 7. 2023 ter prosilca preko posredovane povezave napotil na spletno stran Mestne občine Koper. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na odsek Pristaniška ulica- priključek Ulice Belveder (Ukmarjev trg), v točki 2, 3, 4 in 5 ter v delu zahteve, ki se nanaša na območje Muzejskega trga, v točki 1, 2 in 3, ker z dokumentacijo ne razpolaga. Organ je najprej ugotavljal, kateri dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja. Organ je z vpogledom v sistem dokumentarnega gradiva ter preveritvijo na pristojnem uradu Mestne občine Koper preveril, ali razpolaga z informacijami oziroma dokumenti, ki jih prosilec zahteva. Na podlagi opravljene poizvedbe je organ ugotovil, da je zahteva prosilca utemeljena v delu, ki se nanaša na 1. točko zahteve. Glede na pravno podlago o uvedbi zapore prometa na odseku Pristaniška ulica – priključek Ulice Belveder je organ ugotovil, da pravno podlago predstavlja Sklep št. 371-583/2023 z dne 12. 7. 2023, ki je bil prosilcu posredovan ter Odlok o občinskih cestah in javnih površinah (Ur. l. RS, št. 8/14 in št. 22/16), ki je objavljen na spletu in je organ prosilca tja tudi napotil. V nadaljevanju je organ ugotavljal, ali razpolaga z zaprošeno dokumentacijo, ki ureja zaporo oz. omejitev tranzitnega prometa na odseku Pristaniška ulica – priključek Ulice Belveder in dokumentacijo, ki se veže na del območja Muzejskega trga/Belveder 4, Koper. Organ navaja, da po pridobljenih podatkih pristojnega urada ter z vpogledom v sistem dokumentarnega gradiva ni identificiral navedenih dokumentov. Glede na navedeno je organ odločil, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevanih dokumentov v tem delu, saj z informacijami ne razpolaga.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 23. 1. 2026 vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ ni posredoval nobenega dokumenta, ki bi urejal dejansko izvajanje zapore v praksi, spremembe, dopolnitve ali operativna navodila, podlage za izdajo dovolilnic in izjem, dostop do posameznih turističnih ponudnikov, prometno-tehnično ureditev in nadzor ter evidence ali zapisnike redarstva. Prosilec v nadaljevanju navaja, da organ v obravnavanem primeru izvaja zaporo v praksi, omogoča izjeme in selektivni pristop, izvaja nadzor preko redarstva in posega v pravico dostopa do nepremičnin, zato meni, da je za takšno izvajanje ukrepov nujen obstoj dokumentarne podlage, vsaj v obliki notranjih navodil ali usmeritev, evidenc dovolilnic in izjem, komunikacije z redarstvom, prometno-tehničnih podlag ali skic ter elektronske ali pisne korespondence. Prosilec meni, da se je organ omejil na pavšalno navedbo, brez opisa opravljenih poizvedb in, da organ ni opravil vsebinskega preverjanja pri notranjih organizacijskih enotah, občinskem redarstvu, morebitnih zunanjih izvajalcih in elektronski pošti ali evidencah. Prosilec meni, da iz samega sklepa, na katerega se organ sklicuje, izhaja možnost izjem za določene uporabnike (npr. hotelske goste), medtem ko za druge subjekte ni razvidne pravne ali dejanske podlage. Prosilec poudarja tudi, da gre za prevladujoč javni interes, saj se zahtevani dokumenti nanašajo na preglednost izvajanja oblasti, enakost subjektov pred zakonom, zakonitost posegov v dostop do nepremičnin in preprečevanje arbitrarnosti upravnega ravnanja. Prosilec IP predlaga, da odpravi odločbo organa št. 090-45/2025-4 z dne 22. 1. 2026 v zavrnilnem delu ter organu naloži, da opravi dejansko, aktivno in celovito iskanje zahtevanih dokumentov, oziroma sam odredi posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom, št. 090-45/2025-6 z dne 11. 2. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Ob tem je organ pojasnil, da je v izpodbijani odločbi navedel, da je pridobil podatke s strani pristojnega urada ter z vpogledom v sistem dokumentarnega gradiva.

(5) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja s pozivom, št. 090-58/2026/3 z dne 27. 2. 2026, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije. Organ je odgovoril z dopisom, št. 090-45/2025-8 z dne 9. 3. 2026, s katerim je IP seznanil prosilca. Prav tako je v zadevi nastal uradni zaznamek št. 090-58/2026/11 o telefonski poizvedbi pri organu z dne 1. 4. 2026. Prosilec je dne 13. 3. 2026 podal izjasnitev, kjer poudarja, da se prometni režim v praksi dejansko izvaja, kar vključuje tehnično izvedbo zapore (potopni stebriček in prometna signalizacija), nadzor nad dostopom in omogočanje izjem oziroma dostopa določenim subjektom. Meni, da takšno izvajanje režima v praksi praviloma nujno predpostavlja obstoj vsaj minimalne operativne dokumentacije ali komunikacije med organizacijskimi enotami organa oziroma z Medobčinskim redarstvom (npr. elektronska komunikacija, operativna navodila, evidence ali drugi zapisi), zato navedbe organa, da razen navedenega sklepa ne obstaja nobena dokumentacija ali drug zapis, označuje za težko verjetne, če ne neverjetne. Prosilec navaja, da pri iskanju dokumentacije ni razvidno, ali je bilo preverjeno tudi elektronsko komuniciranje in drugi operativni zapisi, ki prav tako predstavljajo informacijo javnega značaja. Prosilec meni, da organ ni verodostojno izkazal, da z zahtevano dokumentacijo oziroma drugimi zapisi dejansko ne razpolaga, temveč zgolj, da v dokumentarnem sistemu ni identificiral formalnega dokumenta, ki bi urejal navedeni režim. Prosilec predlaga pregled dokumentacije neposredno pri organu, saj meni, da je to edini način za verodostojno ugotovitev, ali zahtevani zapisi dejansko ne obstajajo ali pa jih organ v postopku ni identificiral. Pri tem predlaga preverjanje elektronske komunikacije med organizacijskimi enotami organa, morebitna navodila ali operativne usmeritve Medobčinskemu redarstvu, interne evidence, sezname ali druge zapise, povezane z izdajo izjem ali omogočanjem dostopa in morebitne druge interne zapise ali dokumentirano komunikacijo med oddelki organa, ki se nanašajo na izvajanje navedenega režima. Ob tem prosilec pojasnjuje, da je v zvezi z navedenim prometnim režimom na Mestno občino Koper in Nadzorni odbor Mestne občine Koper naslovil tudi pobudo za izvedbo nadzora nad zakonitostjo ravnanja organa, a odgovora na pobudo do dne 13. 3. 2026 ni dobil.

(7) Organ je IP dne 18. 3. 2026 v vednost poslal dodatno dokumentacijo v zadevi, ki jo je prejel s strani pristojnega urada, in sicer Prometno študijo za potrebe povečanja varnosti, razbremenitve javnih površin in upravljanje mirujočega prometa v starem mestnem jedru Kopra, št. AP041-21-P, ki je vezana na zahtevo prosilca in mu je bila tudi dodatno posredovana. Prosilec je IP o prejetju te študije dne 23. 3. 2026 obvestil in navedel, da navedeni dokument ne predstavlja zahtevanih informacij javnega značaja, saj gre za splošen strokovni oziroma planski dokument, ki ne vsebuje odločitev o uvedbi konkretnega prometnega režima, podlag za njegovo dejansko izvajanje, evidenc o izdaji dovolilnic in izjem, navodil ali dokumentacije v zvezi z nadzorom in selektivnim dostopom. Kljub dodatno poslanemu navedenemu dokumentu, prosilec vztraja pri pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

(8) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.     organ mora z njo razpolagati;

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(11) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev, pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(12) Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva v zahtevi z dne 28. 11. 2025, vezano na dokumente, ki se nanašajo na zaporo oziroma omejitev tranzitnega prometa na odseku Pristaniška ulica – priključek Ulice Belveder/Ukmarjev trg in za del območja Muzejskega trga/Belveder 4, Koper, ki meji na lastniška parkirišča.  

(13) IP je ob reševanju pritožbe prosil za pojasnilo, na kakšen način je organ iskal zahtevane dokumente. Organ je v dopisu št. 090-45/2025-8 z dne 9. 3. 2026 pojasnil, da je uradna oseba v sistemu dokumentarnega gradiva preverila, ali razpolaga z zahtevano dokumentacijo, in sicer na način, da je bila opravljena poizvedba po različnih ključnih besedah. Iz posredovanih zaslonskih slik iz dokumentarnega sistema VOPI, ki jih je IP posredoval organ in je IP z njimi seznanil prosilca, izhaja, da je v iskalnik vnesel naslednje ključne besede, in sicer »tranzit muzejski«, »zapora ukmarjev«, »tranzit pristaniš«, »tranzitni promet«, »zapora Belvedere«, »zapora muzejski«, »zapora Pristaniške«. Z vpogledom v navedene zaslonske slike je IP ugotovil, da poizvedba ni podala nobenih rezultatov, ali pa te ne ustrezajo zahtevanim informacijam (najdena je bila obravnavana zadeva prosilca in še ena njegova zadeva (900-2/2025), zadeva iz leta 2017 z opravilno številko 371-242/2017, zadeva št. 031-2/2025, ki zadeva pobudo občanov za sklic zbora občanov KS Škofije, zadeva št. 371-309/2013, ki se nanaša na ukrepe za zmanjšanje in umiritev tranzitnega prometa v KS Bertoki). Nadalje je razvidno, da se v dokumentarnem sistemu nahaja 5 zadev, od tega so 4 zadeve polovičnih zapor Pristaniške ulice iz leta 1996, leta 2006, leta 2015 in »v reševanju« zadeva stranke Javni zavod za mladino, kulturo in turizem, ki je bila odprta 2. 12. 2025, v kateri je bila obravnavana vloga Javnega zavoda za mladino, kulturo in turizem za začasno delno zaporo zaradi organizacije prireditev Fantazima, ki se odvija v decembru 2025. Pri iskanju po dokumentarnem sistemu VOPI ni bilo najdenih ustreznih zadetkov, kar se vidi iz priloženih zaslonskih slik. Organ je pojasnilu priložil tudi uradni zaznamek, iz katerega je razvidno, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja organa dne 2. 12. 2025 na pristojni urad za gospodarske javne službe, okolje in promet Mestne občine Koper (UGJSOP) poslala elektronsko sporočilo z zahtevo po dokumentaciji, ki je vezana na zahtevo prosilca. S strani UGJSOP je prejela informacijo, da je bila odločitev o zapori ceste sprejeta na podlagi Odloka o občinskih cestah in javnih površinah, zato je prosilca napotila na Uradni list, kjer je bil naveden odlok javno objavljen. Prav tako pa je prejela sklep št. 371-583/2023 z dne 12. 7. 2023 (izvajanje zapore v času turistične sezone) in sklep št. 371-583/2023 z dne 28. 11. 2023, slednji se nanaša na izvedbo prireditev v decembru 2023 in ne na leto 2025, kot je zahteval prosilec, zato je uradna oseba prosilcu posredovala le sklep št. 371-583/2023 z dne 12. 7. 2023, ki se nanaša na omejitev prometa v času turistične sezone. Iz uradnega zaznamka je razvidno tudi, da je organ opravil dodatno poizvedbo na Medobčinskem redarstvu, kjer je bilo pojasnjeno, da posebne dokumentacije v zvezi z opravljanjem nadzora nad omejitvijo prometa, ki je predmet zahteve, ni bilo izdelane in se vsi ukrepi izvajajo skladno s postavljeno prometno signalizacijo.

(14) Organ je IP kot pojasnilo, kako je na navedenem območju organiziran promet in kako je organizirano parkiranje oz. dostop do teh območij, pojasnil, da je promet omejen s potopnim stebričkom in ustrezno prometno signalizacijo (semafor in prometne table). Organ navaja, da je promet omejen le med petkom in nedeljo v času turistične sezone. Organ pojasnjuje tudi, da ima Hotel Koper stalno receptorsko službo, ki gostom omogoča kratkotrajen dostop do vhoda hotela, kjer lahko razpakirajo vozilo, nato pa je potrebno vozilo umakniti izven območja omejenega prometa. V zvezi s tem ni bilo izdelanih dokumentov, ki bi urejali navedeni režim in niso bila izdelana navodila in usmeritve. Organ je pojasnil tudi, da je bila zapora prometa izvedena na podlagi Odloka o občinskih cestah in javnih površinah (Uradni list RS, št. 8/14) ter sklepa župana št. 371-583/2026 z dne 12. 7. 2023. Sprememba navadnega prometnega režima pa je bila izvedena le v času decembrskih prireditev 2023 (od 2. 12. 2023 do 1. 1. 2024) in se je izvedla na podlagi sklepa št. 371-583/2023 z dne 28. 11. 2023. Glede na pojasnilo organa pa sta navedena sklepa edina dve dokumenta v zadevi opr. št. 371-583/2023.

(15) Glede na podana pojasnila organa, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente (z vpogledom v dokumentarni sistem VOPI, s poizvedbami pri pristojnih organizacijskih enotah) in prišel do ugotovitve, da z drugimi dokumenti, kot jih je že posredoval prosilcu, ne razpolaga. Ob tem IP odgovarja na pritožbene navedbe prosilca, da bi moral organ preveriti tudi elektronsko komunikacijo, da je iz vpogledov zaslona z iskanjem v dokumentarnem sistemu VOPI razvidno, da je organ preveril tako vhodne tako tudi izhodne dokumente. V zvezi z dostopom organa do elektronske pošte zaposlenih pa IP pojasnjuje, da kot izhaja iz odločbe IP št. 090-15/2013/6 z dne 11.3.2013, organ (niti uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja) nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja (npr. ime.priimek@gov.si). Javni uslužbenci in javni funkcionarji se s sklenitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. To pomeni, da niti organ niti IP nimata pooblastila, da bi posegla v komunikacijsko zasebnost posameznika z namenom, da se prepričata, ali bi določena elektronska pošta, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa temu ni tako. Na ta način bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave RS.

(16) IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(17) Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(18) V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z informacijami dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da se prevladujoč interes javnosti ugotavlja šele v primeru, da dokumenti obstajajo in da je podana izjema, kar pa v obravnavanem primeru ni podano, zato sklicevanje prosilca nanj ni pravno relevantno.

(19) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke