prosilec - Mestna občina Koper

POVZETEK:

Organ je izdal sklep, s katerim je odločil o plačilu pologa za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij, in sicer je prosilcu naložil plačilo vnaprejšnjega pologa odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni obvestil prosilca o plačilu stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa, skladno z določbami ZDIJZ ter Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. IP je tako ugodil pritožbi prosilca in sklep organa odpravil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-18/2026/3

Datum: 6. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 12. 2025, zoper sklep MESTNE OBČINE KOPER, Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper – Capodistria (v nadaljevanju: organ), št. 090-37/2025-10 z dne 24. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 29. 12. 2025 se ugodi in se sklep MESTNE OBČINE KOPER, št. 090-37/2025-10 z dne 24. 12. 2025, odpravi.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 17. 9. 2025 od organa zahteval posredovanje naslednjih dokumentov:

- izdanih obvestil, sklepov o dodelitvi letnega dopusta za javnega uslužbenca …;

- dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca … na Uradu za prostorski razvoj in nepremičnine in, v katerem časovnem obdobju od zaposlitve do današnjega dne;

- dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca … na Uradu za prostorski razvoj in nepremičnine v skladu z določbami 335. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-3);

- plačilnih list … od nastopa delovnega razmerja do vključno današnjega dne;

- pogodbo o zaposlitvi in aneksov k pogodbi o zaposlitvi …;

- dokazil o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev javne uslužbenke na Uradu za prostorski razvoj in nepremičnine … - dosežene izobrazbe po posamezni stopnji, kdaj je opravila strokovni izpit, imenovanje v naziv, posebna znanja in kvalifikacije;

- dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev za zasedbo delovnega mesta javne uslužbenke na Uradu za prostorski razvoj in nepremičnine … v skladu z določbami 335. členom ZUreP-3;

- pogodbe o zaposlitvi in aneksov k pogodbi o zaposlitvi zaposlene javne uslužbenke ….

- izplačilnih list … od nastopa delovnega razmerja do vključno današnjega dne.

Kot način seznanitve je določil fotokopije ali scan.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-37/2025 z dne 15. 10. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 17. 10. 2025, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-502/2025/2 z dne 27. 11. 2025 in s katero je vrnil zadevo organu v ponovni postopek.

(3) Organ je v ponovnem postopku izdal sklep št. 090-37/2025-10 z dne 24. 12. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je odločil o plačilu pologa za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij, in sicer je prosilcu naložil plačilo vnaprejšnjega pologa odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja v višini 91,21 evrov. V obrazložitvi sklepa je pojasnil, da je ugotovil, da bodo nastali materialni stroški, saj je treba na dokumentaciji izvesti delni dostop v skladu z določbami ZDIJZ. Ugotovil pa je tudi, da je prosilec zahteval dostop v elektronski obliki oziroma fotokopije, pri čemer organ v tej obliki z večino zahtevanih informacij ne razpolaga in je potrebna temu ustrezna pretvorba dokumentov. Organ je v postopku identifikacije dokumentov na podlagi prejete zahteve namreč ugotovil, da se zahteva za dostop nanaša na najmanj 534 strani dokumentacije in, da znaša okvirni strošek pretvorbe identificirane dokumentacije vsaj 91,21 evrov z vključenim DDV (534 strani formata A4 - tiskanje, prekrivanje osebnih podatkov ter pretvorba v elektronsko obliko oziroma fotokopiranje). Navedel je še, da bo po posredovanju zahtevanih informacij prosilcu obračunal dejansko nastale stroške in izdal sklep skladno s prvim odstavkom 18. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba). Če bo polog presegal dejanske materialne stroške, bo presežni znesek vrnjen prosilcu ob posredovanju informacij.

(4) Prosilec je zoper sklep organa vložil pritožbo z dne 29. 12. 2025. Navedel je, da je vpogled v informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Okvirni cenik za posredovanje informacij je natančneje določen v Uredbi, strošek za fotokopiranje ene strani pa ne sme znašati več kot 0,06 evra. Ta uredba določa način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunavanje stroškov takega posredovanja, ceno in druge pogoje ponovne uporabe informacij javnega značaja ter poročanje o zagotavljanju dostopa. Nadalje je izpostavil 17. in 18. člen Uredbe ter poudaril, da izpodbijani sklep ne vsebuje specifikacija stroškov v skladu s to uredbo. Organ je samo navedel, da se zahteva nanaša na najmanj 534 strani dokumentacije ter da znaša okvirni strošek pretvorbe identificirane dokumentacije vsaj 91,21 evrov z vključenim DDV (534 strani formata A4 - tiskanje, prekrivanje osebnih podatkov ter pretvorba v elektronsko obliko oziroma fotokopiranje). Natančne specifikacije o številu kopij listin, poštnine pa ni navedel. Organ tako po mnenju prosilca zgolj pavšalno zaračunava odmerjeni vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij javnega značaja v višini evrov. Glede na domnevo organa, da se zahteva nanaša na najmanj 534 strani dokumentacije ter da znaša okvirni strošek pretvorbe identificirane dokumentacije vsaj 91,21 evra z vključenim DDV, naj bi po oceni prosilca posamezna kopija znašala 0,17 EUR, kar je več od minimalno določene cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja na stran fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 evra. Če pa odšteje od zaračunanega predujma 22% DDV, pa dobi znesek zaračunanega predujma v višini 74,76 evra, ki pa je po njegovem mnenju popolnoma nerazumljiv in ne sovpada z zapisanim zneskom 80 evrov v drugem odstavku 18. člena Uredbe. Posredovanje informacij je zahteval v obliki fotokopije ali scana, vseh listin. V kolikor torej organ razpolaga z elektronsko obliko listin, slednjih ni potrebno pretvarjati v listine, ravno tako ne listin v tiskanem formatu.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter jo je, z dopisom št. 090-37/2025 z dne 14. 1. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija sklep organa v celoti.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. V obravnavanem primeru je namreč sporno vprašanje, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da prosilcu naloži plačilo stroškov posredovanja zahtevanih informacij.

Glede pravilnosti in utemeljenosti zaračunanih stroškov dostopa

(9) Nobenega dvoma ni, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij.

(10) ZDIJZ v prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ureja Uredba. Ob upoštevanju navedenih določb je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ torej dvostopenjska. Primarno je treba torej ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov. V zvezi z navedenim pa je treba opozoriti, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške.

(11) Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ je bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati.

(12) IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da organ ni obvestil prosilca o plačilu stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa, skladno z zgoraj pojasnjenimi določbami ZDIJZ in Uredbe. Organ tako ni zadostil zakonskemu pogoju po predhodni seznanitvi prosilca z zaračunanjem stroškov. Tega namreč ni izpolnil s tem, ko je prosilcu pred posredovanjem zahtevanih informacij izdal in posredoval izpodbijani sklep. Predhodnega obvestila iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ namreč ni mogoče enačiti z izdajo oblastvenega akta (izpodbijanega sklepa), s katerim je plačilo stroškov že naloženo in kot tak lahko sklep predstavlja tudi izvršilni naslov. Takšna interpretacija obvestila, bi namreč v bistvenem izničila namen predhodnega obvestila oziroma opozorila prosilca o tem, da bo organ za posredovanje stroškov zaračunal stroške. Ta pa je v možnosti, da se prosilec še pred izdajo sklepa o stroških odloči, ali bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval in da, še pred prejemom izpodbijanega sklepa, pri organu poizve o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ. IP je organ še posebej pozval k predložitvi obvestila prosilcu o stroških posredovanja, s pozivom št. 090-18/2026/2 z dne 23. 2. 2026, vendar organ do danes IP, kljub izteku postavljenega roka, ni izkazal, da bi takšno obvestilo posredoval.

(13) Poleg tega IP ugotavlja, da je organ izpodbijani sklep oblikoval kot polog, za kar prav tako ni imel podlage v ZDIJZ oziroma v Uredbi. Možnost zahtevati vnaprejšnji polog ureja drugi odstavek 18. člena Uredbe. Ta določa, da če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 evrov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. V pozivu za plačilo vnaprejšnjega pologa mora organ določiti rok za plačilo, ki ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema poziva, in obrazložiti višino pologa. Po posredovanju informacij zavezanec obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep. Če polog presega dejanske materialne stroške, zavezanec prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko. Pritožba zoper zahtevo za plačilo vnaprejšnjega pologa ni dovoljena. Če prosilec ne izvrši vnaprejšnjega plačila, mora zavezanec izdati sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.

(14) Ker organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ in prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov, IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi izpodbijanega sklepa.

Sklepno

(15) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijani sklep organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke