prosilec - Mestna občina Koper

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil prosilcu dostop do določenih podatkov določenega javnega uslužbenca, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, razen glede določenih podatkov na plačilni listi dotičnega javnega uslužbenca, ki so javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in 48. členu Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. IP je tako odločil, da je organ dolžan posredovati prosilcu še podatke o obračunu praznika in letnega dopusta v bruto zneskih ter povračilu stroškov prehrane in prevoza na delo. IP je glede na pritožbene navedbe opravil še test interesa javnosti in po skrbni presoji konkretnih okoliščin obravnavanega primera zaključil, da je treba zahtevane informacije izvzeti iz prostega dostopa, saj za njihovo razkritje interes javnosti ne pretehta nad posegom v varovane osebne podatke. IP je torej pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-446/2025/4

Datum: 28. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 9. 2025, zoper odločbo MESTNE OBČINE KOPER, Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper – Capodistria (v nadaljevanju: organ), št. 090-18/2025-10 z dne 22. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 11. 9. 2025 se delno ugodi. Odločba MESTNE OBČINE KOPER, št. 090-18/2025-10 z dne 22. 8. 2025, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati še:

-       Plačilno listo za javnega uslužbenca … 04/2025, na način, da mu posreduje še podatke o:

• o obračunu praznika in letnega dopusta v bruto zneskih,

• povračilu stroškov prehrane in prevoza na delo.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 12. 5. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje naslednje dokumente glede uslužbenca …:

- čas zaposlitve imenovanega pri organu,

- njegovo delovno mesto za posamezno obdobje,

- izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev - dosežene izobrazbe, kdaj je opravil strokovni izpit, imenovanje v naziv, posebna znanja in kvalifikacije,

- letni dopust v posameznem koledarskem letu zaposlitve pri organu,

- njegova pooblastila na posameznem uradniškem mestu (če je bilo slednjih več, za vsako delovno mesto posebej),

- OD imenovanega v delu, ki predstavlja informacije javnega značaja.

Kot obliko seznanitve je določil fotokopije ali scan.

(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-18/2025-4 z dne 9. 6. 2025, s katero jo je zavrnil. IP je na podlagi pritožbe prosilca to odločbo, z odločbo št. 090-299/2025-2 z dne 24. 7. 2025, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

(3) Organ je v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-18/2025-10 z dne 22. 8. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca, prvotno odločitev organa o zahtevi in odločitev IP v zvezi s tem, navedel določbe prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter se opredelil do pojma in pomena informacije javnega značaja. Na podlagi pridobljenih podatkov iz kadrovskih evidenc je organ ugotovil, da je zahteva prosilca utemeljena, saj je organ v sistemu dokumentarnega gradiva identificiral zahtevano dokumentacijo, ki predstavlja informacijo javnega značaja. Na podlagi navedenega je odločil posredovati prosilcu zadevno dokumentacijo s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Organ je tako odločil o delnem dostopu do zahtevanih dokumentov imenovanega javnega uslužbenca, in sicer Pogodbe o zaposlitvi št. 100-16/2021 z dne 1. 6. 2022, aneksov št. 1- 5, Potrdila o državnem izpitu iz javne uprave z dne 16. 3. 2005, Potrdila o strokovnem izpitu iz upravnega postopka z dne 24. 10. 2000, Delovne knjižice, Potrdila srednje šole o znanju jezika, Indeksa, Potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 19. 5. 2022, Potrdila Okrajnega sodišča v Kopru z dne 18. 5. 2022, Sklepa o letnem dopustu z dne 11. 3. 2025, Pooblastila za vodenje upravnih zadev z dne 20. 7. 2021 in Plačilne liste 04/2025, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Glede izvedbe delnega dostopa je organ pojasnil, da je v zvezi z identificiranimi dokumenti ugotavljal, ali je podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da obstajajo zadržki zaradi varstva osebnih podatkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj določeni identificirani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke. Na podlagi te ugotovitve je uporabil institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Ker je torej organ ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje vseh osebnih podatkov, je iz tega razloga zavrnil prosilcu dostop do določenih podatkov. Glede na zahtevo prosilca je še pojasnil, da je imenovani javni uslužbenec zaposlen pri organu od 20. 7. 2021. Organ je sicer zadevne dokumente posredoval prosilcu v obliki fotokopij.

(4) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 11. 9. 2025, ker meni, da je organ prekril podatke, ki predstavljajo informacije javnega značaja, izpostavil pa je tudi, da je organ posredoval le eno izplačilno listo javnega uslužbenca, pa še to močno okrnjeno. Imenovani javni uslužbenec je kot javni uslužbenec organa podvržen opravljanju javnih nalog po Zakonu o javnih uslužbencih. Njegova izplačila OD so podvržena črpanju sredstev iz proračuna. Javni uslužbenec izvršuje javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov, in sicer jih mora izvrševati strokovno, vestno in pravočasno. Pri svojem delu mora ravnati po pravilih stroke, se v ta namen stalno usposabljati in izpopolnjevati, pri čemer pogoje za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec. Pri izvrševanju javnih nalog mora ravnati častno, v skladu s pravili poklicne etike ter odgovarja za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje zaupanih javnih nalog. Po mnenju prosilca je tako nedopustno, da se prikriva status javnega uslužbenca in nazive izobraževanja in šolanja, njegov zaposlitveni status in strokovne izobrazba skozi dodatna izobraževanja, saj razpolaga z izredno močnim javnim pooblastilom za odločanje v postopkih zakonodajalca in mnenje dajalca s področja skladnosti posegov s prostorskim aktom, ki predstavlja samostojno pooblastilo za absolutno in samostojno odločanje v postopkih urbanističnega strokovnega odločanja o dopustnosti posegov gradenj na območju celotne občine. Z izrekom in obrazložitvijo organa ter posredovanimi listinami s prekritimi deli javnih podatkov o javnih ustanovah (izobraževalnih ustanov dosežene izobrazbe, podpisom predstojnikov izobraževalnih ustanov) se tako nikakor ne more strinjati. Organ je po njegovi oceni pri odločanju o posredovanju informacij javnega značaja ponovno zanemaril dejstvo vestnega in skrbnega ravnanja ter ni upošteval materialnega predpisa, ki daje pravno podlago pridobivanja in posredovanja informacij javnega značaja. Prosilec v ta namen ne rabi izkazati pravnega interesa. Imenovani javni uslužbenec opravlja javno službo (javno funkcijo), pri njegovi zaposlitvi gre za porabo javnih sredstev oziroma izplačila tako osebnega dohodka, bonitet kot pripadajočih dodatkov, ki izvirajo iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ne vidi ovir, da ne bi bila mogoča pridobitev informacij javnega značaja v skladu z zakonom. V zvezi s tem je še izpostavil Mnenje IP št. 0712-950/2007/2 z dne 29. 10. 2007. V nadaljevanju je še navedel, da posredovanje zgolj enega izplačilnega lista, v močno okrnjeni obliki (tudi podatkov, ki mi morali biti javni zaradi nadzorne funkcije) ne more biti relevantna oblika posredovanja zahtevka OD imenovanega javnega uslužbenca. Meni pa tudi, da bi bilo vsekakor potrebno upoštevati test javnega interesa, ki zagotavlja preglednost dela uradnikov in se zmanjšuje možnost neodgovornega sprejemanja strokovnih odločitev.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-18/2025-12 z dne 24. 9. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca z dne 12. 5. 2025, izpodbijano odločbo in dokazilo o vročitvi odločbe.

(6) Na poziv IP, št. 090-446/2025/2 z dne 8. 10. 2025, je organ 13. 10. 2025 posredoval IP še dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, in so bili tudi predmet odločanja organa v izpodbijani odločbi.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej izpolnjeni.

(9) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do določenih zahtevanih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov, in ali je odločil o vseh zahtevanih dokumentih. Glede na pritožbene navedbe prosilca IP ocenjuje, da je v obravnavanem primeru sporno:

• ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov o:

- posameznih izobraževalnih ustanovah dosežene izobrazbe imenovanega javnega uslužbenca in podpisu predstojnikov izobraževalnih ustanov,

- merilih za določitev letnega dopusta imenovanemu javnemu uslužbencu, njegovi delovni dobi ter izplačilih zneska prehrane in kilometrine, praznika, letnega dopusta ter dodatka za delovno dobo in podatkov, povezanih z delovno dobo na posredovani plačilni listi;

• ali je organ odločil pravilno, ko je odločil o dostopu le do ene plačilne liste imenovanega javnega uslužbenca.

Predmet zahteve prosilca

(10) Organi prve stopnje in IP so dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.[1]

(11) IP po vpogledu v zahtevo prosilca z dne 12. 5. 2025 ugotavlja, da je prosilec glede osebnega dohodka imenovanega javnega uslužbenca zahtevo specificiral kot, citirano: »OD imenovanega v delu, ki predstavlja IJZ.«. Glede na tako postavljeno zahtevo je organ po mnenju IP odločil pravilno, da je odločil o plačilni listi za mesec pred mesecem, v katerem je prosilec vložil zahtevo. Prosilec ni namreč z ničemer navedel ali nakazal, da zahteva podatke o dohodku imenovanega javnega uslužbenca za daljše obdobje. Kot že izpostavljeno v predhodni točki, je bil organ dolžan odločiti v okviru predmeta zahteve prosilca, in prav tako je dolžan v tem okviru odločiti tudi IP.

(12) Organ je sicer zavrnil prosilcu dostop do posameznih podatkov iz zahtevanih dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme od dostopa, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(13) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena UREDBE (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(14) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zadevni dokumenti nedvomno obsegajo vrsto osebnih podatkov imenovanega javnega uslužbenca, kot je to ugotovil že organ v izpodbijani odločbi. Osebne podatke tako predstavljajo tudi podatki o tem, v katerih ustanovah se je javni uslužbenec izobraževal in v zvezi s tem tudi podatki, na podlagi katerih bi bile te ustanove določene oziroma določljive (npr. s podpisom zakonitega zastopnika), pa tudi podatki o merilih za določitev letnega dopusta, obračunu praznika in letnega dopusta, delovni dobi in z njo povezani podatki ter izplačilu zneska prehrane in kilometrine na plačilni listi.

(15) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti namreč predstavlja obdelavo osebnih podatkov) zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu sicer določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je treba torej za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali če je podan javni interes za njihovo razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Dejstvo pa je, da zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Slednje izhaja tako iz odločb IP kot tudi sodne prakse.

(16) Upoštevaje navedeno IP v obravnavanem primeru ugotavlja naslednje:

- Zakonsko podlago za posredovanje podatkov o izplačilu zneska prehrane in kilometrine predstavljata tako 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot tudi 48. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSTSPJS). Slednji se je začel uporabljati s 1. 1. 2025 in tako od 1. 1. 2025 predstavlja neposredno zakonsko podlago za razkritje podatkov, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru. ZSTSPJS namreč v 48. členu določa, citirano:

» Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo.«.

Podatka o izplačilu zneska prehrane in kilometrine sta na plačilni listi navedena v neto zneskih in v teh zneskih tudi dostopna. Od teh zneskov se namreč davki in prispevki ne obračunajo.

- Predhodno navedeni pravni podlagi predstavljata pravno podlago tudi za razkritje podatkov o obračunu praznika in letnega dopusta v bruto zneskih. Ob tem IP dodaja, da sicer niso varovani podatki o odmeri števila dni letnega dopusta javnemu uslužbencu ter o izkoriščenem in lanskem ostanku letnega dopusta, so pa varovani podatki o tem, kdaj je javni uslužbenec odsoten z delovnega mesta zaradi koriščenja letnega dopusta, in podatki o merilih za določitev letnega dopusta, če se merila nanašajo na osebne okoliščine, kot so npr. starost ali npr. delovno dobo oziroma bi bila lahko ta merila določljiva z razkritjem ostalih meril za določitev letnega dopusta.

 - Upoštevaje navedeni člen ZSTSPJS ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o delovni dobi, to pa pomeni tudi, da niso prosto dostopni podatki, na podlagi katerih je delovna doba določljiva in podatki, ki so povezani z delovno dobo. ZSTSPJS namreč izrecno določa, da ti podatki niso prosto dostopni, kot je to predhodno določal že 38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

- Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov, na podlagi katerih so izobraževalne ustanove, dostop do katerih je organ zavrnil, določene oziroma določljive (npr. osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje). Javni so namreč samo podatki, ki izkazujejo izpolnjevanja pogojev in meril za zasedbo delovnega mesta.

(17) IP ob navedenem pojasnjuje, da podatke o prejemkih in s tem o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo, ki je le v neto znesku in od katerega se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem, ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, uvrstitev v skupen dohodninski razred, ki je odvisen od vseh prejemkov posameznika, ne le od višine plače, ...). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, kot že navedeno, izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov.

(18) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je organ prekril preveč osebnih podatkov imenovanega javnega uslužbenca, zato v delu pritožbe sledi pritožbenim navedbam prosilca, ne pa tudi v delu varovanih osebnih podatkov, ki jih je kot take prepoznal tudi organ, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) Ker prosilec v pritožbi izpostavlja interes javnosti po razkritju podatkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do interesa javnosti za razkritje podatkov, dostop do katerih je prosilcu v obravnavanem primeru zavrnjen

Test interesa javnosti

(20) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, op. IP).

(21) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad varstvom osebnih podatkov.

(22) IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(23) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zadevnih podatkov, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Splošno sklicevanje prosilca, da bi bilo potrebno upoštevati test javnega interesa, ki zagotavlja preglednost dela uradnikov in se zmanjšuje možnost neodgovornega sprejemanja strokovnih odločitev, ne utemeljuje širšega javnega interesa. Po oceni IP to niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme varstva osebnih podatkov v obravnavanem primeru, še posebej glede podatkov o delovni dobi, za katere ZSTSPJS izrecno določa da niso javni.

(24) Torej zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva osebnega podatka, vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane podatke, ki so predmet presoje. Ni namreč dovolj prepričanje, da bi morali biti zadevni podatki javni, kar kot rečeno, ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije morale biti dostopne javnosti, s tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop z izpodbijano odločbo. Razlikovati je namreč treba med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnih uslužbencev in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ vodi o javnih uslužbencih kot o pri njem zaposlenih. Javni uslužbenci se s tem, ker opravljajo delo v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti osebni podatki, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog javnega uslužbenca, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu.

(25) Namen nadzorne funkcije ZDIJZ nikakor ni v tem, da se prosilci seznanijo s celotno dokumentacijo, s katero razpolagajo organi. Če bi bilo tako, zakonodajalec ne bi uzakonil izjem od dostopa, med katerimi je tudi varstvo osebnih podatkov.

(26) Po skrbni presoji konkretnih okoliščin obravnavanega primera IP zaključuje, da je treba zahtevane informacije izvzeti iz prostega dostopa, saj za njihovo razkritje interes javnosti ne pretehta nad posegom v varovane osebne podatke.

(27) Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost posameznih zahtevanih podatkov (izplačilo stroškov za malico in prevoz ter obračun praznika in letnega dopusta v bruto zneskih) izrecno določa zakon (48. člen ZSTSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskega udeleženca ni pritegnil imenovanega javnega uslužbenca, na katerega se nanaša zahteva prosilca. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(28) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(29) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).

(30) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(31) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(32) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(33) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.