prosilec - Mestna občina Koper

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumentacijo glede konkretnega javnega uslužbenca, organ pa se je pri zavrnitvi skliceval na zlorabo, saj naj bi bila vloga prosilke šikanozna. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ pogojev za uporabo instituta zlorabe ni izkazal, zato je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-299/2025/2

Datum: 24. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 11. 6. 2025, zoper odločbo Mestne občine Koper Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2025-4 z dne 9. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 11. 6. 2025 se ugodi. Odločba Mestne občine Koper št. 090-18/2025-4 z dne 9. 6. 2025 se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je 12. 5. 2025 na organ naslovila zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, v obliki fotokopij, in sicer:

- od katerega datuma do katerega datuma je … zaposlen na organu,

- katero delovno mesto zaseda … in v katerem časovnem obdobju,

- kako … izpolnjuje splošne in posebne pogoje – dosežene izobrazbe, kdaj je opravil strokovni izpit, imenovanje v naziv, posebna znanja in kvalifikacije,

- koliko ima … letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ko je zaposlen na organu,

- kakšna so pooblastila … na posameznem uradniškem mestu (če je bilo teh več, za vsak položaj posebej),

- OD zaposlenega javnega uslužbenca … v delu, ki predstavlja informacije javnega značaja.

(2) Organ je po prejemu vloge javnega uslužbenca seznanil z vloženo vlogo, ta pa se je do vložene vloge opredelil in navedel, da se ne strinja s posredovanja zahtevanih dokumentov zaradi varovanja svojih zakonitih interesov. Predložil je dokumentacijo, iz katere je razvidna neustrezna in žaljiva komunikacija prosilke z njim, kot javnim uslužbencem, in z organom.

(3) Organ je 9. 6. 2025 izdal odločbo in zahtevo prosilke zavrnil zaradi zlorabe pravice, oz. ker je očitno, da je zahteva šikanoznega značaja. Organ je ugotovil, da je javni uslužbenec tekom vodenja upravnih postopkov št. 351-521/2022 in 351-653/2023 s strani prosilke prejel več dopisov, iz katerih izhaja neprimerna, žaljiva ter obtoževalna vsebina.

(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 11. 6. 2025 vložila pritožbo in navedla, da nikoli ni grozila ali ogrožala integritete in dostojanstva …. Nikoli ga ni srečala, reakcija upravnega organa je popolnoma nerazumljiva, še toliko bolj pa reakcija javnega uslužbenca, moškega v odnosu do ženske. Navedeni je javni uslužbenec, ki ne opravlja terenskega dela in ni izpostavljen dnevnim terenskim konfliktom, varuje se ga v občinski stavbi, kjer so prisotni tudi drugi sodelavci in varnostnik, zato neupravičeno in nedokazljivo izraža strah in bojazen v postopkih pridobitve informacije javnega značaja, še posebej, če svoje delo opravlja korektno, pošteno in zakonito. Njegova izražanja o šikaniranju so zlonamerna in kažejo na njegovo izraženo osebnost do tretjih oseb, kar je mogoče prebrati tudi v javnih občilih in medijih. Od organa je nekorektno, da ni preveril dejstev in opozoril ter da je nezakonito zavrnil dostop do informacij javnega značaja. Prosilka je zahtevala informacije, ki so prosto dostopne, organ je zavezan tovrstne informacije posredovati prosilcem, ne da bi se spraševal po namenu vložene zahteve. Prosilka ni v nobenem sodnem ali drugem postopku zoper organ ali javnega uslužbenca, ta pa opravlja javno službo, prejema javna sredstva za izplačilo osebnega dohodka, posledično ni ovir, da prosilka zahtevanih dokumentov ne bi mogla prejeti.

(5) Organ je s pritožbo seznanil javnega uslužbenca, ki je navedel, da je izpodbijana odločba zakonita in strokovno obrazložena. Prosilka je namreč v preteklih postopkih nanj izvajala sistematičen pritisk in nedovoljen poseg v njegovo osebnost. Zaprošeni podatki ne predstavljajo informacije, ki bi bila skladna z namenom ZDIJZ, saj je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ne pa posameznika.

(6) Organ je prejeto pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 3. 7. 2025, kateremu je predložil tudi vso relevantno dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

(7) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(8) Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva šikanoznega značaja. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je prosilka zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja.

(9) Čeprav ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oz. v javni interes. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel^[1] in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.

(10) O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi I U 1128/2017-29 zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranjem pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je ponovilo tudi v sodbi I U 1136/2017-52.

(11) Glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ (npr. sodbi II U 214/2016-12 in I U 1816/2016, II U 339/2022) je prosilcu mogoče odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namen pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Sodišče je v navedenih sodbah izpostavilo tudi, da je treba predmetno določbo kot izjemo od splošnega dostopa razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ter upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upravno sodišče je v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oziroma posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.

(12) Iz obrazložitve predloga novele ZDIJZ-C, ki je uzakonil tovrstno možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, so s tem mišljeni primeri, ko iz načina vlaganja zahtev izhaja, da namen prosilca ni (le) dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog.

(13) Poudariti velja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako gre opozoriti, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(14) Institut zlorabe pravice je tako kompleksen institut, pri katerem mora biti izpolnjenih več različnih elementov, ki skupaj predstavljajo zlorabo pravice v posameznem primeru. Tako je za opredelitev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja treba presoditi ali zahteva izpolnjuje kriterije, ki so se razvili v pravni teoriji in praksi, kot npr.:

-       ponavljajoče se ali zaporedne zahteve,

-       očitno nedovoljena ali neutemeljena (vložitev vloge vsak razumen posameznik šteje kot vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa),

-       šikanoznost (izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacij in s tem navidezno uveljavljanje pravic),

-       prekomerno vpliva na delo organa in s tem na pravice tretjih (dokazni standard je »onkraj dvoma«, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti količino zahtevane dokumentacije, upoštevati da je količina dela odvisna od narave dokumenta, navesti povprečen čas za pripravo 1 strani zahtevane dokumentacije, število zaposlenih ipd.),

-       milejše možnosti ne zadostujejo (npr. nudenje pomoči pri oblikovanju zahteve, možnost podaljšanja roka za odločitev ipd.).

(15) Organ v obravnavani zadevi ni izkazal, da prosilka vlaga ponavljajoče se ali zaporedne zahteve. Glede števila zahtev, ki jih lahko največ vloži posamezen prosilec v posameznem letu, ZDIJZ števila ne določa. Tudi sicer število vloženih vlog samo po sebi ne pomeni zlorabe pravice, kar je razvidno iz upravno sodne prakse (npr. sodba I U 214/2016), ko je prosilec v obdobju trinajstih dni poslal dvanajst zahtev oz. samo v obdobju treh dni devet zahtev, pa je sodišče pritrdilo stališču IP, da ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog.

(16) IP je ugotovil, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Nasprotno, prosilka je zahtevala informacije, ki skladno s prakso IP in Upravnega sodišča predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, v zvezi s katerimi je IP že večkrat odločil, da jih je treba prosilcem posredovati (npr. informacije o zaposlitvi javnega uslužbenca, bruto plači javnega uslužbenca, izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela ipd.). Ob tem je treba upoštevati tudi določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da ne glede na obstoj morebitnih izjem iz prvega odstavka tega člena (npr. izjeme varstva osebnih podatkov), se dostop do zahtevane informacije dovoli če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Že zakon sam posledično predvideva, da informacije, ki jih je zahtevala prosilka, predstavljajo absolutno javne informacije javnega značaja.

(17) Po mnenju IP organ tudi ni izkazal, da bi bila zahteva prosilke šikanozna. O šikanoznih vlogah je IP obširno zavzel stališče v odločbi, št. 090-19/2016/26 z dne 12. 5. 2016, kjer je navedel, da je dopis šikanoznega značaja tisti, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, tj. s katerim se žali človekovo dostojanstvo oz. poslanstvo upravnega organa. Tudi po upravno sodni praksi (npr. sodba II U 214/2016, tč. 21 obrazložitve) so »šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse«. Predmetna zahteva je korektna in napisana v nevtralnem jeziku, brez izraženih vrednostnih sodb in žalitev in je ni moč oceniti kot provokativne ali žaljive. Prav tako izkazovanje organa, da naj bi bila prosilka v preteklosti žaljiva izhaja iz subjektivne ocene organa samega in ne predstavlja objektivne okoliščine ali ugotovljenega dejstva v morebitnem prekrškovnem ali sodnem postopku.

(18) Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteve prosilca prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivala na pravice tretjih. Organ se ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oz. dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi predmetna zahteva, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu. Organ namreč k zahtevi ni pristopil vsebinsko in je ni pričel ustrezno obravnavati. Objektivno torej ni bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve do te mere ovirala delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati.

(19) Glede na navedeno organ prve stopnje ni izkazal razloga, da bi zahtevo prosilca zavrnil po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Kot je razvidno iz upravno sodne prakse, je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. IP je ocenil, da organ ni izkazal, da bi prosilka prekoračila meje svoje pravice po ZDIJZ, da bi bila njena zahteva očitno nerazumna, neutemeljena in šikanozna.

(20) Ker morajo biti za omejitev ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja izpolnjeni določeni pogoji, ki v obravnavani zadevi niso izkazani, je IP pritožbi prosilke ugodil. Organ je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti dostopa do teh dokumentov, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

(21) Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe. 

(22) Organ bo moral v ponovnem postopku najprej popolno ugotoviti dejstva, ki so glede na zgornjo obrazložitev pomembna za presojo obstoja zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja in nato na podlagi ugotovljenih dejstev tehtati med interesi, ki upravičujejo posredovanje zahtevanih dokumentov javnosti in tistimi, ki temu nasprotujejo.  Organ je dolžan presoditi, ali je odvzem pravice iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, v skladu z načelom sorazmernosti. Če ga bo takšen postopek pripeljal do ugotovitve, da v konkretnem primeru ne more zavrniti zahteve na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, bo moral v nadaljevanju presojati, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, oziroma natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevanih informacij ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ in iz česa to izhaja (torej, katera od predpostavk za obstoj informacije javnega značaja po ZDIJZ ni izpolnjena). Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme. Ob tem mora organ upoštevati tudi že izpostavljeno določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bodo prosilcem posredovane zahtevane informacije javnega značaja, zato IP opozarja še na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ.

(23) Nenazadnje IP opozarja tudi na določbo a26.a člena ZDIJZ, ki specialno ureja stransko udeležbo v postopku po ZDIJZ, in sicer je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni (npr. na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(24) IP je zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(25) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(26) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP, št. 090-148/2020/3 z dne 31. 8. 2020, št. 090-211/2016/9 z dne 18. 11. 2016, št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016, št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012.