prosilec - Mestna občina Koper
+ -Številka: 090-364/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov v zvezi z izvedbo notranje Revizije investicije v Sušilnico komunalnega blata na CČN Sermin. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca, zato je odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil in sam rešil zadevo na način, da je pritožbi prosilca delno ugodil, v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu prekriti, pa je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-364/2023/5
Datum: 30. 1. 2024
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 12. 2023, zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 090-55/2023-2 z dne 23. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 6. 12. 2023 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Koper št. 090-55/2023-2 z dne 23. 11. 2023 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati »Poročilo o pregledu poslov in odločitev povezanih z investicijo in oddajo naročila za nakup naprave za sušenje komunalnega blata v CČN Koper, z dne 31. 8. 2023«, pri čemer je dolžan prekriti:
- ime in priimek ter funkcijo tretje-navedene in deveto-navedene osebe v tabeli na str.6,
- imeni, priimka, naziva in podpisa na str. 10,
- ime in priimek v drugi vrstici poglavja E.1.4 na str. 20,
- ime in priimek v 1., 6., 8. vrstici poglavja, ki se začne z besedno zvezo »Razumemo, da…« na str. 22,
- ime in priimek v drugi vrstici odstavka »Vir« na str. 22,
- drugo-navedeno ime in priimek v drugi vrstici obeh odstavkov poimenovanih »Vir« na str. 30,
- drugo-navedeno ime in priimek v četrti vrstici odstavka »Vir« na str. 32,
- drugo-navedeno ime in priimek v tretji vrstici poglavja E.1.9 na str. 32,
- drugo-navedeno ime in priimek v tretji vrstici odstavka »Vir« na str. 52,
- drugo-navedeno ime in priimek v četrti vrstici odstavka »Vir« na str. 58,
- ime in priimek v drugi vrstici na str. 68 (odstavek Vir),
- ime in priimek v tretji alineji poglavja E.3.2, ki se prične z besedno zvezo »Strokovnega mnenja« na str. 69,
- ime in priimek v drugi vrstici odstavka Vir na str. 80,
- prvo-navedeno ime v drugi vrstici na str. 81,
- drugo-navedeno ime in priimek v 7. vrstici odstavka »Vir« na str. 81,
- prvo-navedeno ime in priimek v 3. vrstici na str. 84,
- ime in priimek v 7. vrstici na str. 84,
- ime in priimek v 5. vrstici pod odstavkom »Vir« na str. 84,
- drugo-navedeno ime in priimek v 3. vrstici na str. 86,
- drugo navedeno ime in priimek v 5. vrstici odstavka »Vir« na str. 87.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 10. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje:
1. vseh dokumentov (soglasja, sklepi, pooblastila, mnenja, poročila, dokazila, itd., vključno s predmetom naročila), ki jih je Mestna občina Koper izdala ali prejela v zadevi Pregled izvajanja projekta rekonstrukcije/nadgradnje Centralne čistilne naprave Koper za vzpostavitev sušilnice blata, ki ga je opravil zunanji izvajalec po skupnem dogovoru in naročilu Občine Ankaran;
2. vseh dokumentov (soglasja, sklepi, pooblastila, mnenja, poročila, dokazila, itd., vključno s predmetom naročila), ki jih je Mestna občina Koper izdala ali prejela v zadevi notranje Revizije investicije v Sušilnico komunalnega blata na CČN Sermin, po naročilu JP Marjetica Koper d.o.o.
Dokumente je zahteval v elektronski obliki, na elektronski naslov.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-55/2023-2 z dne 23. 11. 2023, s katero je prosilcu omogočil dostop do dokumentov navedenih v 1. točki, glede 2. točke pa jo je zaradi neobstoja dokumentov zavrnil, pri tem pa navedel, da je iskal zahtevane dokumente v sistemu dokumentarnega gradiva, kot vsebinsko navedeno (revizija investicije v sušilnico komunalnega blata na CCN Sermin).
Dne 6. 12. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-55/2023-2 z dne 23. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da se pritožuje zoper zavrnitev dostopa do dokumentov glede 2. točke zahteve. Prosilec je navedel, da je zahtevani dokument sestavni del dokumentacije v projektu Sušilnica komunalnega blata (SB) na lokaciji CČN Sermin, ki se prostorsko nahaja v Občini Ankaran. Prosilec je pojasnil postopke nakupa sistema za sušenje komunalnega blata na CČN Koper ter navedel, da je JP Marjetica izvedla lastni forenzični pregled, ki ga je naročila pri družbi Ernst&Young Svetovanje, d.o.o, in ga plačala iz javnega denarja. Župan Mestne občine Koper, …, je to poročilo na osnovi revizije Ernst&Young d.o.o. že uporabil 29. 9. 2023 v oddaji Primorska kronika, RTV-Capodistria, iz česar izhaja, da ga je župan natančno preučil, še preden je v javnosti izrekel svoje trditve. Glede na trditve organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, po mnenju prosilca ni težava v tem, da organ z dokumentom ne razpolaga, ampak, da dokument, s katerim je razpolagal župan MO Koper, ni bil ustrezno dokumentiran v dokumentarni sistem organa, kar kaže na netransparentno ravnanje organa in odpira vprašanje oz. sum, ali je župan s tem ravnanjem kršil integriteto, kot ključni funkcionar Mestne občine Koper.
Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-55/2023 z dne 11. 12. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu 090-55/2023 z dne 11. 12. 2023 je organ pojasnil, da je zahtevane informacije iskal v dokumentarnem sistemu, na podlagi iskalnih nizov: Stranka: JP Marjetica Koper d.o.o.; Zadeva: Revizija investicije v Sušilnico komunalnega blata na CCN Sermin. Iz rezultatov iskanja izhaja, da v dokumentarnem sistemu organa ni najdenih zadetkov, ki bi ustrezali navedenim iskalnim pogojem. Za namen povečanja števila možnih zadetkov (dokumentov), je organ v dokumentarnem sistemu iskal dokumente še na način, da je znižal število meril na en sam iskalni pogoj »Sušilnica komunalnega blata«, vendar ni našel relevantnih zadetkov. O navedenem je organ posredoval IP zaslonske slike. Nadalje je organ pojasnil, da je vsa pošta (fizična in elektronska), ki je poslana na uradni naslov organa ali elektronske naslove javnih uslužbencev, ustrezno evidentirana v dokumentarni sistem, da pa dopušča možnost, da se zahtevani dokument nahaja v elektronski komunikaciji med županom MOK in vodstvom Javnega podjetja Marjetica Koper d.o.o., vendar pa organ nima vpogleda v elektronsko komunikacijo funkcionarjev. Po presoji organa elektronska komunikacija med funkcionarji sodi med notranje komuniciranje in ne gre za uradne dokumente v smislu ZDIJZ. V tem primeru bi bila pošta namreč posredovana na uradni elektronski ali poštni naslov organa. Poleg navedenega je organ še pojasnil, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je prosilec zahteval dokumentacijo, katere izdelavo naj bi naročilo Javno podjetje Marjetica Koper d.o.o., zato je prosilcu že pojasnil, da lahko zahtevo za pridobitev navedenih dokumentov vloži pri naročniku dokumentacije, in sicer pri Javnem podjetju Marjetica Koper d.o.o., ki je prav tako zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil glede 2. točke zahteve prosilca, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-364/2023/2 z dne 19. 12. 2023. Organ je na vprašanje IP, ali je zahtevane informacije iskal tudi pri županu pojasnil, da je zahtevane informacij iskal le v dokumentarnem sistemu. Na podlagi dodatne poizvedbe pri županu je organ, dne 9. 1. 2024, IP posredoval še »Poročilo o pregledu poslov in odločitev povezanih z investicijo in oddajo naročila za nakup naprave za sušenje komunalnega blata v CNČ Koper«, ki ga je izdelalo podjetje Ernst & Young svetovanje d.o.o., katerega naročnik je Javno podjetje Marjetica Koper d.o.o. ter navedel, da iz poročila izhaja, da to predstavlja poslovno skrivnost.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti (soglasja, sklepi, pooblastila, mnenja, poročila, dokazila, itd., vključno s predmetom naročila), ki jih je Mestna občina Koper izdala ali prejela v zadevi notranje Revizije investicije v Sušilnico komunalnega blata na CČN Sermin, po naročilu JP Marjetica Koper d.o.o. (2. točka zahteve).
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
1. O informaciji javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Posledično IP ni sledil odločitvi organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in je izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, delno odpravil in sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Najprej je IP organ ponovno pozval k predložitvi zahtevanega dokumenta oziroma k razjasnitvi okoliščin, ali z njim razpolaga. Organ je na podlagi poziva IP dopolnil ugotovitveni postopek in pri županu ugotovil, da ta razpolaga s Poročilom, ki ustreza zahtevi prosilca. Poročilo je organ dne 9. 1. 2024 tudi posredoval IP.
IP je dalje ugotovil, da Poročilo izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njega dopusten, oziroma ali obstajajo zakonske izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev. Organ je ob posredovanju dokumenta dne 9. 1. 2024 navedel, da Poročilo predstavlja poslovno skrivnost.
2. Izjema poslovna skrivnost
Ker se je organ skliceval na obstoj izjeme poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju preveril, ali so za to izpolnjeni zakonski pogoji. V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je presojani dokument v obravnavanem primeru nastal po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.
Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).
Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.
V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.
IP pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je Poročilo nastalo pri Javnem podjetju - Azienda pubblica Marjetica Koper, d.o.o. (v nadaljevanju Marjetica Koper) in da ga je na podlagi pogodbe izdelalo podjetje Ernst & Young svetovanje d.o.o.
Po vpogledu v Poročilo, ki je predmet presoje v tem postopku, IP ugotavlja, da je o istem dokumentu že odločil v okviru drugega pritožbenega postopka, kjer je kot organ nastopalo Javno podjetje Marjetica Koper, d.o.o.. V predhodnem postopku je IP izdal odločbo št. 090-362/2024/4 z dne 29. 1. 2024, ki ji z odločitvijo sledi tudi v tem postopku, v nadaljevanju pa pojasnjuje razloge za to.
IP je v odločbi št. 090-362/2024/4 z dne 29. 1. 2024 ugotovil, da je Javno podjetje Marjetica Koper, d.o.o., kot izvajalec javne službe in oseba javnega prava, zavezanec po 1. členu ZDIJZ, zato zanj primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti javno podjetje pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktivno. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek pomeni zanj konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko javno podjetje takšen podatek označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je javno podjetje kot tako zavezano k preglednemu poslovanju in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki delujejo izključno po ZGD-1. Slednje namreč delujejo zgolj z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora javno podjetje delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe, oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon.
IP je ugotovil, da je Javno podjetje Marjetica Koper, d.o.o sklenilo pogodbo za pregled poslov povezanih z investicijo nakupa naprave za sušenje komunalnega blata, Poročilo pa je pripravljeno glede te iste investicije. Skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Koper[1] obsegajo javne storitve oz. javno službo tudi: prevzem blata iz komunalnih čistilnih naprav, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata. Pri izvajanju komunalnih storitev in z njimi povezanih dejavnostih Javnega podjetja Marjetice Koper tako ni mogoče govoriti o gospodarski dejavnosti, ampak gre za izvajanje javne službe, s katero se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (1. in 2. člen Zakona o gospodarskih javnih službah). Ker gre pri izvajanju komunalnih storitev za izvajanje javne službe, kar je v javnem interesu, se mora javno podjetje zavedati, da ima pri tem izreden pomen nadzor javnosti in posledično, da so njegovi interesi in koristi pri izvajanju te dejavnosti omejeni. Če bi dopustili, da izvajalec javne službe podatke o načinu izvajanja javne službe označi za poslovno skrivnost, bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad tem, na kakšen način se javne dobrine zagotavljajo. Iz vsebine Poročila je namreč mogoče sklepati, ali izvajalec javne službe ravna v skladu z javnim interesom ter pri tem upošteva za izvajanje komunalnih dejavnosti relevantne določbe ZGJS in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Poročilo se torej nanaša na storitve, ki so pomembne za naročnike in uporabnike, torej na tiste subjekte, zaradi katerih je vzpostavljen javnopravni režim na tem področju. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da Poročilo vsebuje pomembne podatke o tem, na kakšen način javno podjetje v okviru javne službe zagotavlja javne dobrine na področju komunalne dejavnosti. Če bi dopustili, da organi dokumente, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, vnaprej označijo kot poslovno skrivnost, bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad zakonitostjo izvajanja javne službe. To bi bilo v popolnem nasprotju z namenom ZDIJZ, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov.
Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da podatkov iz Poročila že po naravi stvari ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije javnega podjetja Marjetice Koper (tretji odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ). Pri tem IP pojasnjuje, da pojem »javne funkcije« ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze. Poročilo, katerega vsebina se v celoti nanaša na izvajanje javne službe, torej ne predstavlja izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Poraba javnih sredstev
Poleg tega IP ugotavlja, da predstavlja obravnavano Poročilo tudi podatke o porabi javnih sredstev. Javno podjetje Marjetica Koper je namreč sklenilo pogodbo, s katero se je nasprotna stranka zavezala pripraviti Poročilo, v zameno za dogovorjeno plačilo z njegove strani. Torej tudi v primeru, če bi bila v obravnavanem primeru podana izjema varstva poslovne skrivnosti, bi bila ta presežena, ker gre za podatke, ki se ne morejo določiti kot poslovna skrivnost po tretjem odstavku 2. člena ZPosS. Kot že navedeno, gre za podatke o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da gre za absolutno javne podatke. Naročilo storitev tretji osebi v povezavi z izvajanjem javne službe, v zameno za plačilo, nedvomno predstavlja podatke o porabi javnih sredstev glede izvajanja javne službe, kar posledično pomeni, da ima javnost pravico izvedeti kakšne storitve, za kakšno plačilo in pod kakšnimi pogoji je sklepalo javno podjetje.
Ob tem IP še dodaja, da se morajo gospodarski subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.
4. Okoljski podatki
Po oceni IP podatki iz Poročila predstavljajo tudi okoljske podatke, ki so prav tako absolutno javni po določbi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevaje 160. člen ZVO-2, ki ureja dostop do okoljskih podatkov.
Okoljski podatek je tako po drugem odstavku navedene določbe ZVO-2 tudi podatek o odpadkih, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja in okoljskih nesrečah, pa tudi o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb morajo vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določajo ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja, pri čemer so ne glede na določbe predpisov o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. Že v uvodu zakona, konkretno v njegovem 15. členu, pa je določeno, da so okoljski podatki javni in da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov v skladu z zakonom. Javnost ima torej pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Skladno s 160. členom morajo druge osebe javnega prava in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, pri čemer je okoljski podatek tudi podatek o emisijah in odpadkih (tč. 4 drugega odstavka tega člena), kot tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami (tč. 5) in o ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke (tč. 6). Navedena določba ZVO-2 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo.
Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.
Pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, je tudi po stališču Sodišča Evropske unije[2], treba zavzeti široko razlago (broad wording of the provision), da predstavljajo 'informacijo, ki je povezana z okoljem', tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje. Torej okoljski podatek niso zgolj podatki o neposredno zbranih in obdelanih mešanih odpadkih, temveč tudi podatki povezani s temi podatki, kot so podatki o napravah za predelavo podatkov, podatki o sami tehnologiji, o odločitvah organov povezanih z izvedbo in izbiro same investicije ipd. IP posebej izpostavlja tudi prakso Sodišča Evropske unije, da se dostop do okoljskih podatkov dovoli vselej in v celoti, ne glede na to, ali gre za dokumente, ki so zavarovani kot poslovna skrivnost gospodarske družbe[3].
Po preučitvi vseh navedenih pravnih podlag in pregledu vsebine zahtevanega Poročila IP ugotavlja, da se vsebina nanaša na pregled številnih vidikov nakupa naprave za obdelavo komunalnega blata. Te vrste podatkov pa, na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne smejo biti izvzete iz prostega dostopa, kar pomeni, da mora biti Poročilo tudi iz tega vidika prosto dostopna informacija javnega značaja. Iz določb 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo varstva poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in okoljske podatke.
5. Izjema varstva osebnih podatkov
IP je po uradni dolžnosti preveril še, ali Poročilo vsebuje tudi varovane osebne podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z zakonom.
Po določbi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).
Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.
IP ugotavlja, da Poročilo vsebuje ime, priimek in podpis direktorja organa, ki gre za javno objavljen podatek v Poslovnem registru, vsebuje pa tudi ime, priimek in podpis osebe, ki je dokument podpisala po pooblastilu družbe Ernst&Young, ki pa ni razvidna iz Poslovnega registra, zato gre za varovan osebni podatek posameznice, zaposlene v zasebnem sektorju. Nadalje je IP ugotovil, da imena predsednikov in članov nadzornega sveta, imena članov poslovodstva in direktorjev niso varovani osebni podatki, saj gre za podatke, ki so javno navedeni v Poslovnem registru. Osebni podatki pooblaščenih inženirjev so javno dostopni v Imeniku pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije[4], zato ni podlage za njihovo varovanje. Za razkritje ostalih osebnih podatkov je IP odločil, da ni pravne podlage. Zaposleni pri organu, in pri drugih v poročilu navedenih gospodarskih družbah, namreč ne opravljajo javne funkcije, niti niso javni uslužbenci, prav tako pa ne gre za posameznike, ki bi bili javni na podlagi vpisa v Poslovni register ali kak drug javni register.
6. Sklepno
Upoštevaje vse navedeno je IP delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu prekriti, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Dostopen na spletni strani Mestne občine Koper: https://www.koper.si/regulation/odlok-o-odvajanju-in-ciscenju-komunalne-in-padavinske-odpadne-vode-v-mestni-obcini-koper/.
[2] Glej sodbo Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na: https://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf.
[3] Glej sodbo Sodišča Evropske unije, C-416/10 z dne 15. 1. 2013; sodišče je v sodbi zavzelo stališče, da evropska zakonodaja ne dopušča možnosti, da državni organi javnosti zavrnejo (niti deloma) dostop do okoljskih podatkov, ki se nanašajo na potencialne emisije, preprečevanje in nadzorovanje onesnaženja, niti v tistih primerih, ko gre za dokumente, ki so zavarovani kot poslovna skrivnost gospodarske družbe.
[4] https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/