prosilec - Mestna občina Koper

POVZETEK:

Prosilec je zahteval Dogovor o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti in državno tožilskih funkcionarjev. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. IP je pritožbi ugodil, saj je ugotovil, da noben od pogojev za izjemo iz 11. točke prvega odstavka ni izpolnjen. Prav tako je ugotovil, da obstaja pravna podlaga za dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi drugega odstavka in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-302/2023/8

Datum: 14. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega, tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 9. 2023, zoper odločbo Medobčinske uprave Istre, Cankarjeva ulica 1, 6000 Koper in Občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organa), št. 090-39/2023-3 z dne 13. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.              Pritožba prosilca z dne 28. 9. 2023 zoper odločbo Medobčinske uprave Istre in Občine Koper, št. 090-39/2023-3 se zavrne.

II.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 18. 8. 2023 pri Medobčinski upravi Istre (v nadaljevanju MUI) podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za:

1. dokumente, ki dajejo Medobčinskemu redarstvu MUI pravnomočno pravico izvajati naloge občinskega redarstva na parceli …,

2. dokumente, ki pravnomočno določajo pooblastila in naloge, ki jih Medobčinsko redarstvo lahko izvaja na parceli …,

3. dokumente, ki pravnomočno dokazujejo, kdaj in na kakšni pravni podlagi je parcela …, postala javna površina,

4. dokumente, ki dokazujejo obstoj, urejenost in pravnomočne vpise vseh stvarnopravnih odnosov in pravic na parceli …, med lastnico služeče parcele, …. in vsemi drugimi uporabniki njene parcele (lastniki gospodujočih parcel), vključno s Krajevno skupnostjo Bertoki in Mestno občino Koper,

5. dokumente (soglasje, dovoljenje, ipd.), s katerimi je … kot lastnica soglašala oz. omogočila, da je parcela …, postala javna površina.

Prosilec je zahteval, da se mu informacije posredujejo v e-zapisu na elektronski naslov ter vročitev uradnih dokumentov v varni elektronski predal.

O zahtevi sta skupaj odločila MUI in Mestna občina Koper (v nadaljevanju MOK), z odločbo št. 090-39/2023-3 z dne 13. 9. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V odločbi je pojasnjeno, da je MUI z vpogledom v sistem dokumentarnega gradiva preveril, ali razpolaga z informacijami oziroma dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ugotovil, da je MUI pristojna za vloženo vlogo prosilca v 1. in 2. točki, z ostalo dokumentacijo pa ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v 3., 4. in 5. točki posredovala v odločanje na MOK. Z izpodbijano odločba sta organa delno ugodila prosilčevi zahtevi, na način, da sta v delu, ki se nanaša na 1. in 2. točko zahteve, prosilcu posredovala povezavo do identificirane dokumentacije; v delu, ki se nanaša na 4. in 5. točko, sta prosilcu posredovala služnostno pogodbo št. 478-133/2012 in soglasje z dne 28. 6. 2019, v katerem sta izbrisala varovane osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve, pa sta v celoti zavrnila zahtevo, ker z dokumentacijo ne razpolagata. Glede odločitve v zvezi s 1. in 2. točko je v razlogih odločbe navedeno, da MUI ugotavlja, da je zahteva prosilca utemeljena in zahtevana dokumentacija predstavlja informacijo javnega značaja, saj so naloge in pooblastila Medobčinskega redarstva Istra definirana in opredeljena v Odloku o ustanovitvi skupne medobčinske uprave »Medobčinska uprava Istre Amministrazione intercomunale dell Istria (Uradni list RS, št. 94/2021, v nadaljevanju Odlok o ustanovitvi MUI), v Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 16/21 – popr.; ZPrCP) ter ostali področni zakonodaji. Ker je vsa zakonodaja, ki določa naloge in pooblastila občinskega redarstva, javno dostopna in objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletišču Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS RS), se prosilcu posreduje povezavo do zakonodaje ter navedenega odloka[1]. Glede odločitve v zvezi s 4. zahteve je v razlogih izpodbijane odločbe navedeno, da je MOK v svojem dokumentarnem sistemu preverila, ali razpolaga s temi dokumenti in ugotovila, da je prosilčeva zahteva utemeljena v delu, ki se nanaša na zahtevane dokumente, ki so podlaga za stvarnopravne vpise pravic MOK na parceli …. Iz vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek za navedeno parcelo je občina ugotovila, da je na parceli … vknjižena služnostna pravica MOK, zato je prosilcu, kot identificirano dokumentacijo, posredovala Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti, št. 478-133/2012 z dne 2. 4. 2012. Dalje je pojasnila, da z drugo zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša na preostale stvarnopravne upravičence, ne razpolaga, zato je v tem delu zahtevo zavrnila. Glede odločitve v zvezi s 5. točko zahteve je MOK navajala, da iz zemljiškoknjižnega izpiska predmetne parcele in po pridobljenih podatkih pristojnega urada ugotavlja, da je kot lastnik na obravnavani parceli, št. …, vknjižena … z.o.o., ... Pojasnila je, da premoženjsko pravni postopki za prenos lastninske pravice na MOK in ustanovitev javnega dobra še niso izvedeni. Zato MOK z zahtevanim soglasjem, s katerim sedanji lastnik soglaša, da nepremičnina postane javno dobro, ne razpolaga, je pa prosilcu posredovala soglasje … za parcelacijo dela nepremičnine .. z dne 28. 6. 2019. Ob tem je pojasnila, da je parcela … nastala po parcelaciji parcele …. Kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, je v tem dokumentu prekrila osebne podatke, saj za njihovo razkritje ne obstaja veljavna pravna podlaga. Glede razlogov zvezi s 3. točko obrazložitev je MOK ponovno navajala, da je lastnik parcele, št. …, …z.o.o., …. Po pojasnilu pristojnega urada premoženjsko pravni postopki za prenos lastninske pravice na MOK in ustanovitev javnega dobra še niso izvedeni, zato je MOK zaključila, da s temi dokumenti ne razpolaga in je zahtevo zavrnila na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ.

Prosilec je v pritožbi zoper odločbo navajal, da se pritožuje v zvezi z 1. in 2. točko zahteve, ker se na spletnih straneh, kamor ga napotuje MUI, ne nahajajo dokumenti, ki jih je zahteval, saj se napotilo nanaša na splošne zakonodajne dokumente, kot pravne podlage za njegovo delovanje in pooblastila. Teh dokumentov pa ni zahteval. Zahteva dokumente, pravne podlage, ki se nanašajo »eksplicitno« na delovanje in pristojnost organa glede izvajanja redarskega nadzora na parceli …. V zvezi s pritožbo zoper odločitev glede 4. in 5. točke zahteve, navaja, da se pritožuje, ker dokument, ki ga je prejel, ni dokument, ki ga je zahteval s 5. točko zahteve. Navajal je, da je s 5. točko zahteve zahteval soglasje, dovoljenje, ipd., organ pa mu je posredoval pogodbo, katere del 2. člena je citiral in na podlagi tega trdil, da se ustanovljena stvarna služnost nanaša na vzpostavitev javne površine ali kakšne druge oblike služnosti poti oziroma prehoda, zato posredovani dokument ni tisti, ki ga je v 5. točki zahteval od organa. Poleg tega navaja, da se ta dokument nanaša na parcelo št. …, organ pa ni nikjer pojasnil, kakšna je njena povezana s parcelo …. Zato od MOK zahteva dokumente, pravne podlage, ki eksplicitno določajo, da je …, z. o. o. kot lastnica soglašala oziroma omogočila, da je parcela 891/11, postala javna površina. Zadnji pritožbeni ugovor se nanaša na vodenje postopka po ZDIJZ in ZUP. Prosilec navaja, da je predmetno zahtevo vložil na MUI, ki je del zahteve (3. , 4. in 5. točko) prenaslovil na drug organ (MOK). Organa sta potem skupaj izdala eno odločbo za oba dela zahteve, brez obvestila o prenasloviti in pojasnila, na kakšni pravni podlagi sta se odločila za takšno vodenje postopka, ki je v nasprotju z ZUP IN ZDIJZ. Od obeh organov pričakuje, da mu bosta posredovala zahtevne dokumente in izdala vsak svojo odločbo.

Po opravi predhodnega preizkusa pritožbe, sta organa s skupnim dopisom, št, 090-39/2023-7 z dne 2. 10. 2023, pritožbo odstopila v reševanje IP. V odstopnem dopisu sta glede pritožbenih navedb menila, da so neutemeljene. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede 1. in 2. točke zahteve sta pojasnila, da je bila prosilcu posredovana povezava do pravnih podlag, na podlagi katerih organ izvaja svoje naloge občinskega redarstva. Ker so pravne podlage določene v zakonu in odloku se je prosilcu posredovalo konkretno povezavo do objavljene zakonodaje oz. predpisov. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločitev v zvezi s 4. in 5. točko zahteve, sta organa pojasnila, da so neutemeljene. Prosilcu je bilo v izpodbijani odločbi obrazloženo, da je lastnik obravnavane parcele št. …z.o.o. ter da premoženjsko pravni postopki za prenos lastninske pravice niso še izvedeni. Organ je prosilcu pojasnil, da z zahtevanim soglasjem …, kot lastnice, ne razpolaga. Glede posredovane Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, št. 478-133/2012, pa sta organa pojasnila, da je bila ta prosilcu posredovana na podlagi njegove zahteve v 4. točki, s katero je zahteval dokumente, ki so podlaga za stvarnopravne vpise na parceli …. Iz vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek je organ ugotovil, da je eden izmed stvarnopravnih vpisov, ki zadevajo Mestno občino Koper, tudi vpis pod ID pravice/zaznambe št. …, katerega podlaga je navedena pogodba št. 478-133/2012. Kar se tiče pritožbenih navedb glede napačnega vodenja postopka, sta organa pojasnila, da je MOK, na podlagi Odloka o ustanovitvi MUI, soustanoviteljica MUI, ki opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav ustanoviteljic in druge naloge v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic s področij dela SOU, za katere je bila ustanovljena in za katere jo vsaka izmed občin ustanoviteljic pooblasti. O vlogi prosilca se je odločalo glede na pristojnost po vsebini, in sicer v 1. in 2. točki zahteve - pooblaščena oseba za dostop do informacij javnega značaja (vodja MUI), v 3., 4. in 5. točki - pooblaščena oseba za dostop do informacij javnega značaja MOK.

IP je prosilčevo pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Tekom pritožbenega postopka je prosilec, 27. 10. 2023, IP poslal vlogo, ki jo je poimenoval »Pritožba -2 na molk organa v pritožbi 1«. V njej je navajal, da se pritožuje, ker organ o njegovi pritožbi zoper odločitev v zvezi s 1., 2., 4. in 5. točko zahteve, ni odločil nemudoma oziroma najkasneje v roku 3 dni, kot to določa četrti odstavek 25. člena ZDIJZ. To prosilčevo vlogo je IP istega dne odstopil tudi organ. IP jo je obravnaval v okviru tega pritožbenega postopka, ker se nanaša na pritožbo zoper izpodbijano odločbo, saj z njo prosilec uveljavlja pritožbeni razlog kršitev določb postopka, s tem ko navaja, da organ o njegovi pritožbi z dne 28. 9. 2023 ni pravočasno odločil.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev prvostopenjskega organa v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi se IP najprej opredeljuje do pritožbenega ugovora prosilca, da sta organa postopek vodila v nasprotju z ZUP in ZDIJZ, s tem, ko sta o prosilčevi zahtevi skupaj izdala eno odločbo.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo, IP ugotavlja, da je prosilec na MUI posredoval zahtevo, ki je vsebovala 5. točk. MUI je odločila o 1. in 2. točki zahteve, ostale tri točke pa je posredovala v odločanje MOK, saj z dokumenti, ki jih je prepoznala kot predmet teh točk zahteve, ne razpolaga v okviru svojih pristojnosti. Organa sta nato o prosilčevi zahtevi odločila skupaj z eno odločbo. Tekom pritožbenega postopka sta pojasnila, da sta takšno odločitev sprejela, ker je MOK, na podlagi Odloka o ustanovitvi MUI, ena od soustanoviteljici MUI, ki opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav ustanoviteljic in druge naloge v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic s področij dela SOU, za katere je bila ustanovljena in za katere jo vsaka izmed občin ustanoviteljic pooblasti. Pojasnila sta, da sta o prosilčevi zahtevi odločala glede na pristojnost po vsebini.

IP najprej pojasnjuje, da se strinja s prosilcem, da organa nista imele pravne podlage, da o prosilčevi zahtevi skupaj izdata določbo. Določba 208. člena ZUP namreč izdajo takšne odločbe veže le na primere, ko to temelji na zakonu ali drugem predpisu, ki temelji na zakonu. ZDIJZ pa ne predvideva, da bi organi, ki so sicer samostojni zavezanci v smislu ZDIJZ, skupaj izdajali odločbe o prosilčevi zahtevi. Nasprotno, ZDIJZ določa, da v primeru, če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje in o tem obvestiti prosilca (20. člen ZDIJZ). IP dalje ugotavlja, da sta MOK in MUI samostojna organa v smislu določb ZDIJZ. Kot taka sta namreč tudi navedena v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Z vpogledom na spletne strani organov in v katalog informacij javnega značaja vsakega od organov IP tudi ugotavlja, da imata za dostop do informacij javnega značaja določeno vsak svojo pristojno osebo. Kar nenazadnje izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Zato s sklicevanjem na določbe Odloka o ustanovitvi MUI, s katerimi so določene in zamejene pristojnosti, ki jih MUI opravlja za MOK kot njeno soustanoviteljico, organa ne moreta utemeljevati odločitve o skupni izdaji odločbe.

V obravnavani zadevi bi tako moral MUI, ki je prejel prosilčevo zahtevo, o njej odločiti s svojo odločbo, oziroma zahtevo v tistem delu, za katerega bi presodil, da z dokumenti razpolaga MOK, odstopiti MOK, ki bi o tem izdala samostojno odločbo. Ne glede na navedeno, pa IP ugotavlja, da v okoliščinah konkretnega primera ta procesna kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato je IP iz tega razloga ni razveljavil. Z vpogledom v razloge izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da iz njih jasno izhaja, o katerem od delov zahteve je odločal posamezni organ, oziroma je jasno, da je vsak od organov odločil o svojem delu zahteve glede na svojo pristojnost in posledično razpolaganje z dokumenti. S tem je bila varovana pravica prosilca do dostopa do informacij javnega značaja, prav tako pa ni bila kršena prosilčeva pravica do pritožbe.

Glede prosilčevih navedb v vlogi z dne 27. 10. 2023, da organ o njegovi pritožbi, zoper odločitev v zvezi s 1., 2., 4. in 5. točko zahteve, vloženi po drugem odstavku 27. člena ZDIJZ, ni odločil nemudoma oziroma najkasneje v roku 3 dni, kot to določa četrti odstavek 25. člena ZDIJZ, IP pojasnjuje, da te pritožbe ne more obravnavati kot pritožbe zaradi molka, saj je bila v zvezi s prosilčevo zahtevo izdana izpodbijana odločba. Poleg tega IP pojasnjuje, da ima 3 dnevni rok iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ naravo instrukcijskega roka. To pomeni, da je rok za odločitev določen predvsem kot navodilo organu, v katerem roku naj opravi določeno procesno dejanje, njegova prekoračitev pa ni sankcionirana v zakonu in ne rezultira v procesno pravnih posledicah za stranko. Iz navedenega razloga pritožbene navedbe v zvezi s tem niso pravno relevantne in ne vplivajo na drugačno odločitev IP v tem pritožbenem postopku, oziroma ne morejo imeti za posledico, da bi IP ugotovil nezakonitost izpodbijane odločbe iz tega razloga.

V nadaljevanju je IP presojal pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe glede na odločitev po točkah prosilčeve zahteve, na način kot je o njih odločeno v izpodbijani odloči in kot je prosilec podal svojo pritožbo. Pri tem IP najprej ugotavlja, da prosilec ne izpodbija odločitve glede 3. točke njegove zahteve, zato ta del odločbe ni bil predmet pritožbene presoje.

Dokumenti iz 1. in 2. točke zahteve

Organ je v zvezi s tema dvema točkama zahteve prosilcu posredoval povezave na spletne strani, na katerih se nahaja Odlok o ustanovitvi MUI, Zakon o pravilih cestnega prometa in preostala področna zakonodaja[2]. Podlago za takšno odločitev ima organ v petem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

Prosilec je navajal, da teh dokumentov ni zahteval, saj gre za splošne zakonodajne dokumente, ki predstavljajo pravne podlage za delovanje Medobčinskega redarstva MUI in njihova pooblastila. Trdi, da se je njegova zahteva glasila na pravne podlage, ki se nanašajo »eksplicitno« na delovanje in pristojnost organa glede izvajanja redarskega nadzora na parceli ….

IP je, z vpogledom v zahtevo in pritožbo, ugotovil, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na pristojnosti izvajanja nalog Medobčinskega redarstva MUI na konkretni parceli v občini Koper. Zanimajo ga torej dokumenti, ki dajejo Medobčinskemu redarstvu pravico izvajati pooblastila na konkretni parceli in dokumenti, ki določajo ta pooblastila in naloge na tej konkretni parceli. IP se strinja z organom, da so pristojnosti Medobčinskega redarstva MUI določene v splošnih akrih in kot take vezane na območje občin, v katerih deluje to redarstvo, ne pa na konkretne parcele. Iz določbe 8. člena Odloka o ustanovitvi MUI izhaja, da je Medobčinsko redarstvo prekrškovni organ občin ustanoviteljic za izvajanje nalog občinskega redarstva, kot jih določajo zakoni, podzakonski akti in občinski predpisi občin ustanoviteljic (prvi odstavek). Vrsta in obseg nalog, ki jih Medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi v sporazumu iz 5. člena tega odloka oziroma se podrobneje opredeli v programu dela (osmi odstavek). IP je v okviru pritožbene presoje od organa prejel tudi ta dva dokumenta, in sicer Sporazum o pravicah in obveznosti občin ustanoviteljic do skupne občinske uprave MUI (v nadaljevanju Sporazum) in Finančni načrt in program dela Skupne občinske uprave »MEDOBČINSKA UPRAVA ISTRE - AMMINISTRAZIONE INTERCOMUNALE DELL'ISTRIA« za leto 2023 (v nadaljevanju Program dela) Z vpogledom vanju IP ugotavlja, da so tudi v teh dveh dokumentih pristojnosti in naloge Medobčinskega redarstva MUI določene na splošno in niso vezane na konkretne parcele v posamezni občini ustanoviteljici.

Ker pa v predmetni zadevi prosilec nedvomno ni želel splošnih aktov, iz katerih bi izhajala pristojnost Medobčinskega redarstva MUI na splošno, temveč konkretne dokumente, iz katerih bi izhajala njegova pristojnost in naloge, ki jih v tem obsegu lahko izvaja na konkretni parceli, IP ugotavlja, da takšen dokument ne obstaja, oziroma da organ z njim ne razpolaga. Iz tega razloga tudi dokumenta Sporazum in Program dela, ki ju je IP od MUI prejel naknadno, tekom pritožnega postopka, nista dokumenta, ki bi jih bilo mogoče prepoznati kot predmet prosilčeve zahteve, zato IP ni odločal o dostopu do njiju. Upoštevaje navedeno, IP zaključuje, da so pritožbene navedbe prosilca, naj mu posreduje dokumente, ki se nanašajo izvajanje pristojnosti in nalog na konkretni parceli, neutemeljene.

Ob tem IP še pojasnjuje, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. Zato organi v postopkih po ZDIJZ niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca.

Dokumenti iz 4. in 5. točke zahteve

V zvezi s tema dvema točkama zahteve je bil prosilcu odobren dostop do dveh dokumentov, in sicer do Pogodbe o ustanovitvi služnosti št. 478-133/2012 v zvezi s 4. točko zahteve in do Soglasja z dne 28. 6. 2019 v zvezi s 5. točko zahteve.

Prosilec je v pritožbi navajal, da jo vlaga v zvezi s 4. in 5. točko zahteve, ker prejeti dokument ni tisti, ki ga je zahteval. V pojasnilu k temu pa se je skliceval in citiral le 5. točko svoje zahteve in navajal, da je zahteval soglasje, dovoljenje, s katerim .., z. o. o. kot lastnica soglašala oziroma omogočila, da je parcela … postala javna površina. V zvezi s tem pa je prejel predmetno služnostno pogodbo, katere 2. člen je citiral v pritožbi. Na podlagi tega je trdil, da se ustanovljena stvarna služnost nanaša na vzpostavitev javne površine ali kakšne druge oblike služnosti poti oziroma prehoda, zato posredovani dokument ni tisti, ki ga je v 5. točki zahteval od organa. Poleg tega navaja, da se ta dokument nanaša na parcelo št. …, organ pa ni nikjer pojasnil, kakšna je njena povezana s parcelo ... Zato od MOK zahteva dokumente, pravne podlage, ki eksplicitno določajo, da je …, z. o. o. kot lastnica soglašala oziroma omogočila, da je parcela … postala javna površina.

Po presoji IP so tudi te pritožbene navedbe neutemeljene. Z vpogledom v spisovno dokumentacijo IP ugotavlja, da je bila predmetna služnostna pogodba prosilcu posredovana v zvezi s 4. točko zahteve, s katero je prosilec želel dostop do dokumentov, ki dokazujejo obstoj, urejenost in pravnomočne vpise vseh stvarnopravnih odnosov in pravic na parceli …, med lastnico služeče parcele, … z.o.o. in vsemi drugimi uporabniki njene parcele (lastniki gospodujočih parcel), vključno s Krajevno skupnostjo Bertoki in Mestno občino Koper.

Kot je pojasnjeno že v izpodbijani odločbi in kot poudarja tudi IP, je prosilec s tem delom zahteve želel dostop do dokumentov, ki so podlaga za stvarnopravne vpise pravic na parceli …. Iz vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek za navedeno parcelo je MOK ugotovila, da je na parceli … vknjižena služnostna pravica MOK, zato je prosilcu posredovala predmetno služnostno pogodbo. Dalje je pojasnila, da z drugo zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša na preostale stvarnopravne upravičence, ne razpolaga, zato je v tem delu zahtevo zavrnila. IP je tudi sam vpogledal v zemljiškoknjižni izpisek za predmetno parcelo …[3] in ugotovil, da je stvarnopravni vpis, ki se nanaša na MOK, naveden pod ID pravice/zaznambe št. …, iz vrste pravice /zaznambe pa izhaja, da je vknjižena neprava stvarna služnost v korist služnostnega upravičenca – MOK. Navedbe organa, da je podlaga za ta stvarnopravni vpis predmetna služnostna pogodba, pa potrjuje dodatni opis podatkov o vsebini pravice/zaznambe. Ta navaja, da služnostni zavezanec …, z.o.o., dovoljuje da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča, vknjiži služnostna pravica za izvedbo rekonstrukcije, upravljanja in vzdrževanja fekalne kanalizacije na  nepremičnini s parc. št. …, za dobo 30 let, v korist služnostnega upravičenca: - Mestna občina Koper. To pa je predmet predmetne služnostne pogodbe, kot ga ureja njen 2. člen. Prosilec je v pritožbi sicer utemeljeno navajal, da organ ni nikjer pojasnil, kakšna je povezava med parcelo št. …, na katero se nanaša pogodba in parcelo …, na katero se glasi zahteva, saj je v obrazložitvi glede odločitve v zvezi s 5. točko zahteve zgolj pojasnil, da je parcela … nastala po parcelaciji parcele …. Vendar pa IP ugotavlja, da to ni vplivalo na njegovo drugačno presojo v tem pritožbenem postopku. IP je namreč vpogledal v zgodovinska izpisa iz zemljiške knjige za parceli … in …, obe k .o.[4] in ugotovil, da je bila parcela …, 4. 2. 2017 izbrisana, namesto nje pa so bile vpisane parcele …, … in …. Parcela … je bila nato 16. 10. 2019 izbrisana, namesto nje pa sta bili vpisani parceli … in …. Navedeno pomeni, da obstaja povezava med parcelama … in …, zato je organ s tem, ko je prosilcu posredoval predmetno služnostno pogodbo, ki se nanaša na parcelo …., ugodil njegovi zahtevi za posredovanje dokumenta, ki je podlaga za stvarnopravni vpis (služnostne pravice), ki se nanaša na MOK. Glede dokumentov o stvarnopravnih vpisih na parceli …, ki se nanašajo na druge stvarnopravne upravičence (poleg MOK), je organ pojasnil, da z njimi ne razpolaga. IP je tem navedbam sledil, saj ni našel razloga, da bi organ lahko ali moral z njimi razpolagati, prosilec pa temu dejstvu niti ni nasprotoval.

S 5. točko zahteve je prosilec želel dokumente, (soglasje, dovoljenje, ipd.) s katerimi je …, z.o.o. kot lastnica soglašala oz. omogočila, da je parcela …, postala javna površina. Organ mu je posredoval elektronsko sporočilo z dne 28. 6. 2019, iz katerega izhaja soglasje … k izvedbi geodetskega postopka na parceli … v delu, ki predstavlja parkirišče oziroma dostopno pot ob parceli …. IP najprej ugotavlja, da je organ v njem, sklicujoč se na 3. točko 6. člena ZDIJZ, prekril varovane osebne podatke (ime in priimek pošiljatelja ter del elektronskega naslova, iz katerega sta razvidna). Prosilec se sicer zoper odločitev o prekritju ne pritožuje, IP pa v okviru materianopravne presoje po uradni dolžnosti, ugotavlja, da je takšna odločitev organa pravilna in zakonita. Glede samega dejstva, da je prosilec navajal, da prejeti dokument ni tisti, ki ga je zahteval, ob tem pa podajal razloge, ki se nanašajo na 4. točko zahteve in posredovanje služnostne pogodbe, IP ugotavlja, da prosilec v zvezi s 5. točko zahteve v bistvu ne podaja nobenih pritožbenih ugovorov, oziroma ne konkretizira svoje navedbe, da vlaga pritožbo v zvezi s 5. točko zahteve, ker prejeti dokument ni tisti, ki ga je zahteval. Zato je IP v okviru pritožbenega postopka zgolj presodil, ali je poslani dokument (soglasje) mogoče prepoznati kot predmet 5. točke zahteve in je organ z njegovim posredovanje ugodil prosilčevi zahtevi tudi v tej točki.

Organ je izpodbijani odločbi navajal, da iz zemljiškoknjižnega izpiska predmetne parcele in po pridobljenih podatkih pristojnega urada ugotavlja, da je kot lastnik na obravnavani parceli, št. …, vknjižena …z.o.o.. Dalje je  pojasnil, da premoženjsko pravni postopki za prenos lastninske pravice na MOK in ustanovitev javnega dobra še niso izvedeni. Zato MOK z zahtevanim soglasjem, s katerim sedanji lastnik soglaša, da nepremičnina postane javno dobro, ne razpolaga, je pa prosilcu posredoval predmetno soglasje … za parcelacijo dela nepremičnine … z dne 28. 6. 2019, saj je parcela … nastala po parcelaciji parcele …. IP je tem navedbam organa sledil, saj ni našel razlogov, da bi organ razpolagal še s kakšnim drugim soglasjem …, da parcela … postane javna površina, če pravni postopki za prenos lastninske pravice na MOK in ustanovitev javnega dobra še niso izvedeni. Organ je s tem, ko je prosilcu posredoval soglasje KZ Agraria Koper za parcelacijo dela nepremičnine … ugodil prosilčevi zahtevi, glede na zgoraj pojasnjeno povezavo med parcelama … in …. Glede dokumenta, iz katerega bi izhajalo soglasje …, da je parcela …, postala javna površina, pa IP ponovno pojasnjuje, da postopek dostopa do informacij javnega značaja ni namenjen ustvarjanju novih dokumentov, oziroma ustvarjanju prisile, da organi takšne dokumente posredujejo, čeprav z njimi ne razpolagajo, ker postopkih, v katerih bi lahko nastali, še niso izvedeni oziroma končani.  

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je prosilčeva pritožba neutemeljena in da je organ s posredovanjem predmetnih dveh dokumentov v celoti ugodil prosilčevi zahtevi.

Sklepno

IP je, na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da so pritožbene navedbe neutemeljene, zato je pritožbo v celoti zavrnil (prvi odstavek 248. člena ZUP).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAK05793

http://www.pisrs.si/Pis.web/

https://www.koper.si/regulation/odlok-o-ustanovitvi-skupne-obcinske-uprave- medobcinska-uprava-istre-amministrazione-intercomunale-dellistria-uradni-list-rs-st- 94-2021/.

[2] Npr. Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o prekrških, Zakon o cestah, Zakon o varovanju javnega reda in miru, Zakon o zaščiti živali, Zakon o volilni in referendumski kampanji, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

[3] O tem je naredil UZ št. 090-302/2023/2.

[4] O tem je naredil UZ, št. 090-302/2023/3.

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.