prosilec - Mestna občina Koper
+ -Številka: 090-346/2022
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo, s katero je organ prosilcu zavrnil dostop do dokumentov, nastalih v postopku priprave OPN, iz razloga zlorabe pravice po 5. odst. 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da prosilec v konkretnem primeru ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ker se organ še ni opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov, je IP pritožbi prosilca ugodil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-346/2022/2
Datum: 6. 1. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP)Z, o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 12. 2022, zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 090-39/2022-6 z dne 22. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 8. 12. 2022 se ugodi in se odločba Mestne občine Koper, št. 090-39/2022-6 z dne 22. 11. 2022, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je 22. 8. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec prosil, da mu organ v elektronski obliki posreduje naslednje dokumente, vezane na izdelavo občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) organa:
1. dokumente o nadaljevanju postopka izdelave OPN (obravnave in utemeljitve; novi sklep ali revidiran sklep (UL 74/07) s specifikacijo strokovnih, zakonskih in drugih podlag ter roki priprave; javne objave, ipd.),
2. spis postopka priprave OPN organa - stanje do datuma posredovanja te IJZ prosilcu (na osnovi 20. člena ZPNačrt, UL 33/07 z dne 13. 4. 2007 in spr.),
3. dokumente izraženih in obrazloženih razvojnih potreb vseh deležnikov (razen krajevnih skupnosti) v prostoru organa (na osnovi 47. člena ZPNačrt, UL 33/07 z dne 13. 4. 2007 in spr.),
4. dokumente utemeljitve, primerjave, vrednotenja in zaključkov izdelave treh variantnih rešitev prostorske ureditve Bertokov s Pradami, v sklopu Urbanistični načrt Koper - Bertoki (na osnovi 48. člena ZPNačrt, UL 33/07 z dne 13. 4. 2007 in spr.),
5. dokumente varovanja podatkov v zvezi z OPN (tajnost podatkov, posl. skrivnosti, stopnje varovanja, ipd.),
6. dokumente varovanja integritete organa, v zvezi s postopkom izdelave OPN.
Organ je z odločbo št. 090-39/2022-6 z dne 22. 11. 2022 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je v obravnavanem primeru treba zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zavrniti. Organ je ugotovil, da je prosilec nanj naslovil večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, vezanih na postopek priprave OPN v organu. Organ je povzel zahteve z dne 10. 5. 2022, z dne 17. 5. 2022, z dne 22. 8. 2022, z dne 28. 9. 2022 in z dne 19.10. 2022 ter za vsako zahtevo pojasnil, kako je o njej odločil. Nadalje je organ povzel še zahtevo prosilca z dne 20. 10. 2022, vezano na delovanje Nadzornega odbora organa in projekt Solis, o kateri organ še ni odločil. Po mnenju organa iz navedenega izhaja, da je prosilec v obdobju od 10. 5. 2022 do 19. 10. 2022 vložil kar pet izredno obsežnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na isto zadevo, tj. pripravo OPN organa. Pri tem organ ugotavlja, da zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je prosilec vložil v letu 2022, predstavljajo kar 10 % vseh zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je v letu 2022 prejel organ, pri čemer ostali vlagatelji le izjemoma v zvezi z isto zahtevo vložijo še eno dodatno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ob tem ne gre spregledati, da so prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja izjemno obsežne in nepregledne, saj je v njih dokumentacija, ki jo prosilec zahteva, splošno navedena, zahteve ostalih prosilcev pa se večinoma nanašajo na posredovanje zgolj enega določenega dokumenta. Že iz navedenega izhaja, da način vlaganja zahtev prosilca v obravnavanem primeru nedvomno odstopa od ravnanja povprečnega prosilca. Nadalje je organ ugotovil, da je prosilec v zvezi z isto zadevo (pripravo OPN), ki jo obravnava izpodbijana odločba, po tem, ko je organ vsebinsko odločil o dveh njegovih zahtevah (v zadevi št. 090-23/2022 in št. 090-25/2022), vložil še tri nove zahteve (obravnavana zadeva ter zadevi št. 090-43/2022 in št. 090-45/2022). Prav tako organ ugotavlja, da je prosilec zahtevo v zadevi št. 090-25/2022 vložil še pred potekom roka za odločitev v zadevi št. 090-23/2022, zahtevi v zadevi št. 090-43/2022 in št. 090-45/2022 pa je prosilec vložil še pred potekom roka za odločitev v zadevi št. 090-39/2022. Nadalje organ ugotavlja, da prosilec vezano na pripravo OPN z več vlogami za posredovanje dokumentacije javnega značaja zahteva tudi isto dokumentacijo. V nadaljevanju je organ navedel konkretne dokumente, za katere meni, da jih je prosilec že zahteval v preteklih zahtevah. Organ pojasnjuje, da je ponavljanje zahtev v nasprotju z namenom in procesnimi določili ZDIJZ ter ZUP. V kolikor prosilec meni, da ni prejel zahtevanih informacij oz. da je bila njegova zahteva za posredovanje določene dokumentacije neupravičeno zavrnjena, ima namreč pravico do pritožbe (pritožba zoper izpodbijano odločbo ali pritožba po 4. odstavku 25. člena ZDIJZ) in ne ponavljanja zahtev. Pritožba (zahteva po dopolnitvi) prosilca pa je bila v zadevi 090-25/2022 vložena prepozno in zato s sklepom zavržena. Organ nadalje ugotavlja, da so zahteve prosilca zelo obsežne, saj prosilec v njih posplošeno navaja ogromno število dokumentov, katere želi, da mu organ posreduje. Pri tem organ pojasnjuje, da zadeva v zvezi z OPN, glede katere prosilec zahteva posredovanje dokumentacije z več vlogami, obsega spis OPN, ki obsega okoli 160 zadev (javno naročilo, ki je objavljeno na portalu, razne dopise, vloge za prvo mnenje na osnutek OPN, mnenja 25 nosilcev urejanja prostora na osnutek OPN in okoljsko poročilo, razne dopise krajevnih skupnosti, zabeležke sestankov nosilcev urejanja prostora) ter dodatno tudi 3076 spisov pobud za spremembo namenske rabe, katere je treba fizično pregledati in izločiti 304 spisov, ki zadevajo razvojne pobude za spremembo namenske rabe, ki jih zahteva prosilec (prosilcu očitno ne zadošča Elaborat posegov na kmetijska zemljišča, ki vključuje razvojne pobude, ki je bil prosilcu posredovan na podlagi zahteve v zadevi št. 090-25/2022), v njih pa je nato treba prekriti imena fizičnih oseb, posledično pa ponavljajoče zahteve prosilca vsakič znova od organa terjajo skupinsko delo vseh uradnih oseb, ki so zadolžene za delo na področju priprave OPN in ne zgolj uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja, s čimer otežuje delo organa in vpliva na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo. Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bi organ o tako obsežnih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja lahko odločil, ne da bi se onemogočilo oziroma znatno otežkočilo opravljanje ostalih njegovih nalog. Organ nadalje pojasnjuje, da v obravnavanem primeru vodi postopek priprave OPN na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPNačrt), po katerem je priprava OPN postopek, v katerega je javnost že sicer izrazito vključena (npr. 5., 19. in 50. člen ZPNačrt). V nadaljevanju je organ navedel konkretne primere, kjer je bila, skladno z navedenimi določbami, javnost vključena v postopek priprave OPN. Pri tem organ ugotavlja, da prosilec vedno znova z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja zahteva tudi posredovanje take dokumentacije, ki jo organ, na podlagi doslednega zagotavljanja javnosti postopka priprave OPN po določilih ZPNačrt, že sicer javno objavlja oz. javno predstavlja, pri čemer je organ navedel konkretne primere, vezane na obravnavano zahtevo prosilca in tudi na druge njegove zahteve. Organ nadalje ugotavlja, da prosilec razčleni vsak posamezni dokument, ki ga prejme na podlagi podane zahteve za dostop do informacij javnega značaja, vezane na pripravo OPN (npr. razčleni vsak posamezen člen pogodbe o izdelavi OPN) ter nato pripravi novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prav tako prosilec vlaga zahteve za dostop do informacij javnega značaja (vloga z dne 10. 5. 2022 in z dne 17. 5. 2022) takoj po izvedenih tiskovnih konferencah, vezanih na pripravo OPN (izvedene dne 6. 5. 2022), ter ponovno tudi po izvedbi sestanka s »Civilno iniciativo OPN po meri Ijudi« na temo priprave OPN z dne 6. 7. 2022, katerega se je udeležil tudi prosilec in ki je bil organiziran za to, da bi organ odgovoril na vprašanja na podlagi vprašalnika »Civilne iniciative OPPN po meri Ijudi«, katere član je prosilec. V položaju, kot je konkreten, ko je pravica javnosti za sodelovanje v postopku priprave OPN že zagotovljena v okviru določb ZPNačrt, ki jih organ tudi dosledno spoštuje in javnost postopka priprave OPN zagotavlja celo širše, kot to zahteva zakon, vse navedeno po mnenju organa nedvomno kaže, da prosilec ne vlaga zahtev za dostop do informacij javnega značaja z namenom izvrševanja namena ZDIJZ, pač pa z namenom oteževati oziroma ovirati organ pri opravljanju njegovih nalog in posegati v njegovo delovanje. Prosilec s svojimi zahtevki tako zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja. Organ nima zadržkov pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. V tem smislu ne gre za pošteno uporabo pravic, ki gredo prosilcu po ZDIJZ, temveč za ravnanje prosilca, ki škoduje organu in ga organ razume tudi kot poskus poseganja v delovanje organa. Glede na dosedanje ravnanje prosilca tudi ni pričakovati, da bo prosilec po odločitvi o vseh njegovih dosedanjih zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z OPN prenehal z v tej obrazložitvi opisanim ravnanjem. Pri tem organ poudarja, da se zaveda pomena pravice dostopa do informacij javnega značaja, kar je razvidno tudi iz odločitev organa glede zahtev prosilca, ki jih je organ že obravnaval v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na postopek v zvezi z OPN ter v drugih zadevah, v katerih je prosilec zahteval dostop do informacije javnega značaja. Poleg navedenih zahtev, ki se nanašajo na postopek priprave OPN v organu, je namreč prosilec na organ naslovil tudi druge zahteve za posredovanje naslednjih informacij javnega značaja, in sicer zahteve z dne 19. 4. 2021, z dne 4. 9. 2021 in dopolnitev z dne 4. 9. 2022, z dne 16. 12. 2021, ki jih je organ povzel in navedel tudi, kako je o njih odločil. Upoštevaje vse navedeno je organ na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.
Dne 8. 12. 2022 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-39/2022-6 z dne 22. 11. 2022, v kateri je prosilec uvodoma navedel splošne podatke o postopku priprave OPN in pojasnil, da se je skupina občank in občanov iz različnih krajevnih skupnosti na območju organa povezala v civilno iniciativo, CI OPN Koper po meri ljudi: a misura dei cittadini, ker so v različnih obravnavah ugotovili pomanjkljivosti javno razgrnjenega dopolnjenega osnutka OPN, ki jih je prosilec v pritožbi tudi konkretno navedel. V nadaljnjem delovanju se je civilna iniciativa osredotočila na razjasnjevanje ključnih vprašanj, ki jih je prosilec podrobno navedel v pritožbi, in ob tem pojasnil, da organ na namenski spletni strani ni objavil vseh potrebnih dokumentov, ki bi civilni iniciativi dali celovite odgovore, so morali začeti s pridobivanjem informacij javnega značaja z zahtevami na osnovi ZDIJZ. V zvezi z navedbami organa, da prosilec ponavlja zahteve, je prosilec pojasnil, da je po pretečenem roku za pritožbo organ obvestil, da mu na podlagi zahteve št. 090-25/2022 ni posredoval obveznih delov - prilog k pogodbi št. 3505- 4/2019. Uslužbenka organa se je prosilcu opravičila in mu svetovala, naj vseeno vloži pritožbo, ki jo bo sicer po uradni dolžnosti zavrnila, hkrati pa naj ji za manjkajoče dokumente napiše novo zahtevo, da jih bo posredovala na tej osnovi. Prosilec je zato organu dne 28. 9. 2022 posredoval novo zahtevo. Prosilec je povzel navedeno zahtevo in pojasnil, da se točke od 1 do 5 nanašajo neposredno na manjkajoče in konkretne informacije javnega značaja - obvezne priloge pogodbe št. 3505-4/2019, ki mu je bila posredovana na osnovi zahteve pod št. 090-25/2022 z dne 17. 5. 2022. Točke 6, 7 in 8 pa se nanašajo na izvajanje konkretnih določil iz te iste pogodbe med naročnikom (organ) in glavnim izdelovalcem OPN. Prosilec je te točke dodal po ugotovitvi, da so obvezni del poslovne dokumentacije o izdelavi OPN. Sedaj mu ta ista uradna oseba to ravnanje, po njenem nasvetu, sprevrženo očita v njegovo škodo, na dva načina - da ponavlja zahteve v nasprotju z ZDIJZ in da organ obremenjuje s škodljivimi nameni - čeprav ga je v to situacijo pripeljalo njeno svetovanje, neodgovorno ravnanje njenih sodelavcev in dejansko prikrivanje informacij javnega značaja s strani organa (pogodbo št. 3505-4/2019 je organ posredoval prosilcu, njenih obveznih prilog pa ne). Hkrati tudi logično in splošno pravno ni sprejemljiva trditev organa, da prosilec ne sme ponovno zahtevati nekega dokumenta, če ga prvič ni prejel zaradi ravnanja organa v škodo prosilca in je zaradi objektivnih razlogov (v prosilčevem primeru, zaradi velikega obsega prejete dokumentacije, ki bi jo organ že sam po sebi moral javno objaviti 14. 2. 2022, v spletni objavi razgrnitve osnutka OPN) prosilec to ugotovil po pretečenem roku za pritožbo. Ker ne navaja konkretne pravne podlage iz ZDIJZ, je ta trditev uradne osebe organa povsem subjektivna in v izpodbijani odločbi celo zavajajoča in škodljiva za prosilca - v namenu, da ga prepriča, da je sam kriv, če zamudi rok za pritožbo in da potem avtomatično nima nobene možnosti več, da pride do zahtevane informacije javnega značaja, če jo je zahteval že kdaj prej. V nadaljevanju pritožbe je prosilec navedel, da organ združuje vse točke vseh posameznih zahtev v zvezi z izdelavo OPN v eno trditev - da je vse, kar je organ naredil v postopku izdelave OPN, popolno in vsa dokumentacija javno dostopna. To pa nikakor ne drži, ker potem bi organ prosilca lahko enostavno usmeril na svojo spletno stran, s trditvijo, da se tam nahajajo vsi dokumenti, ki jih zahteva. Vendar je organ na podlagi zahteve št. 090-23/2022 z dne 10. 5. 2022 in št. 090- 25/2022 z dne 17. 5. 2022 posredoval več ključnih dokumentov, kateri niso bili javno dostopni, in na dan 6. 12. 2022 ti dokumenti še vedno niso javno objavljeni na spletni strani organa. Pri združevanju posameznih zahtev za to trditev organ ne upošteva časovne komponente. Ker izdelava OPN še vedno poteka, nastajajo novi, lahko tudi identični dokumenti, ki v času predhodnih zahtev še niso obstajali ali bili dostopni. Zato nove zahteve, ki pa so konkretne, kolikor je le mogoče (s citiranjem dokumentov in členov zakonskih podlag) - vse z namenom, da prosilec organu poenostavi delo. Vendar organ prosilcu očita, da predhodno dobljene dokumente razčleni z namenom, da mu brez potrebe nalaga dodatno delo. Po protestu krajevnih skupnosti KS Bertoki in KS Škofije, ko so krajani na javnih predstavitvah ugotovili, da njihove predhodne pripombe niso bile upoštevane v dopolnjenem osnutku OPN, se je organ odločil, da bo popravil napako in je 9. in 16. 6. 2022 organiziral dve Delavnici za strateški prostorski razvoj KS Bertoki, pod vodstvom Katedre za prostorsko planiranje, FGG Univerze v Ljubljani. Rezultati delavnic so bili krajanom predstavljeni 27. 9. 2022. Javno dostopnih informacij o podobnih delavnicah v KS Škofije ni. Do 7. 12. 2022 organ ni javno objavil kakšnega uradnega dokumenta o rezultatih teh delavnic, in njihovem morebitnem vključevanju v dopolnjen osnutek OPN. Sestanek CI OPN Koper po meri ljudi: a misura dei cittadini, z županom ter predstavniki urada za prostor organa in LUZ, je omogočil nujno potrebno izmenjavo mnenj. S strani organa in LUZ je civilna iniciativa dobila bolj ali manj splošne odgovore in pojasnila, katere pa je bilo potem potrebno še dodatno preverjati, ali so utemeljeni in imajo ustrezno zakonsko podlago. Med drugim, javno razgrnjeni dopolnjeni osnutek in predlog odloka (UL) o OPN v organu na področju rudarstva navajata saniranje obstoječih in tudi odpiranje dveh novih kamnolomov. V civilni iniciativi so prepričani, da predlagalec in izdelovalec to področje obravnavata hkrati strokovno in zakonodajno pomanjkljivo. Tako je civilna iniciativa na konkretno opozorilo (v zapisniku sestanka dne 13. 7. 2022) dobila naslednji odgovor: »MOK pojasni, da izdelavo geološke-rudarske študije določa zakon s področja rudarstva in ne zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja.« Prosilec meni, da je ta trditev povsem napačna že na laičnem nivoju - kot da bi trdili: »da za predvideno pozidavo kmetijskih zemljišč ni potrebno izdelati Elaborata posegov na kmetijska zemljišča, ker ga zahteva Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in ne ZPNačrt, ki določa izdelavo OPN MOKp«. Ironično, dejansko pripravljalec in izdelovalec OPN v prvem osnutku nista izdelala tudi Elaborata posegov na kmetijska zemljišča. Čeprav osnutek OPN predvidena pozidavo cca 60 - 90 ha prvovrstnih kmetijskih zemljišč, sta ga izdelala šele v dopolnjenem osnutku, na izrecno zahtevo Ministrstva za kmetijstvo (MK), kot enega od nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju NUP). Vendar, organ tega strokovnega dokumenta še vedno ni javno objavil na spletni podstrani OPN. Prosilec je v nadaljevanju povzel 2., 4., 10. in 12. člen ZPNačrt in 11. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14- Upb, 61/17 – GZ in 54/22; v nadaljevanju ZRud-1) ter navedel, da je iz citiranih členov jasno, da je izdelava Rudarsko-geološke študije enako pomembna, kakor izdelava Elaborata posegov na kmetijska zemljišča, čeprav je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo, kot NUP za področje rudarstva, v podanem mnenju ni izrecno zahtevalo. To daje tudi širšo sliko, kako nedosledno in pomanjkljivo organ in LUZ vodita izdelavo OPN. Poleg kršitve poslovne pogodbe s takšnimi neodgovornimi in nestrokovnimi ravnanji dajeta pod vprašaj zakonitost celotnega OPN - to je lahko podlaga za referendum in nadaljnje zamude za njegovo dokončno sprejetje. Prosilec opozarja, da odgovorno odkrivanje in utemeljevanje takšnih pomanjkljivosti OPN zahteva veliko dela in iskanja vseh ključnih in drugih, nanje vezanih informacij javnega značaja, katerih organ ni objavil - od pridobivanja, do njihove primerjave in analize. Očitno je, da organ tega ne razume. Namesto, da bi po službeni dolžnosti poskrbel za dopolnitev javno dostopne dokumentacije osnutka OPN, se je usmeril v vsebinsko komentiranje informacij javnega značaja in prosilca na več načinov aktivno ovira pri odgovorni obravnavi dokumentacije OPN. V nadaljevanju pritožbe je prosilec glede navedb organa, da prosilec ne vlaga zahtev v skladu z namenom ZDIJZ navedel, da organ, ko našteva in dokazuje svoje prijazno odzivanje, pozabi povedati, katere informacije javnega značaja je dejansko posredoval prosilcu v »obsežni dokumentaciji«. Prav tu pa se nahaja tudi »rdeča nit« med zahtevami za informacije javnega značaja v zvezi s Kamnolomom Griža pri Rižani in zahtevami za informacije javnega značaja v zvezi OPN organa - urejanje gospodarjenja z mineralnimi surovinami na območju organa. Prosilec je v nadaljevanju podrobno pojasnil še delovanje civilne iniciative kamnoloma Griža pri Rižani, in zaključil, da je ta na podlagi pridobljenih informacijah javnega značaja in s sodelovanjem NVO Alpe Adria Green je utemeljila in podala tudi več inšpekcijskih prijav ter prijavila več sumov kaznivih dejanj, zoper odgovorne na organu, ARSO, 2TDK in VOC Ekologija. Prosilec v pritožbi skuša dokazati, da:
1 - je organ zahtevo obravnaval nedosledno (obseg, vsebina in časovna komponenta OPN);
2 - je organ za formalno pavšalno odločitev potreboval vprašljivo dolgo časa, 20+30+14 dni in jo izdal šele po prosilčevi pritožbi na molk organa;
3 – je s svojimi dvoličnimi ravnanji (prikrivanje obstoja informacij javnega značaja, preprečevanje dostopa, škodljivo svetovanje, obtoževanje z lastnimi napakami) organ kršil prosilčeve ustavne in zakonske pravice ter mu preprečil uresničevanje odgovornosti za obravnavo osnutka OPN, ki jo je župan javno naložil občankam in občanom ter prosilcu in sodelavcem v civilni iniciativi;
4 – mu organ v kopičenju argumentov očita, da je od organa zahteval tudi spise pobud, citirano: »ter dodatno tudi 3076 spisov pobud za spremembo namenske rabe, katere je treba fizično pregledati in izločiti 304 spisov, ki zadevajo razvojne pobude za spremembo namenske rabe, ki jih zahteva prosilec«. Dejansko prosilec zahteva: »2 - spis postopka priprave OPN MO Koper - stanje do datuma posredovanja te IJZ prosilcu (na osnovi 20. člen ZPNačrt, UL 33/07 z dne 13. 4. 2007 in spr.).« Prosilec je citiral 20. člen ZPNačrt in dodal, da je navedel natančno, organ pa bi ga lahko kadarkoli kontaktiral za dodatno pojasnilo. Prosilec je opomnil, da je organ uradno prejel 2009 pripomb občank in občanov na dopolnjen osnutek OPN, in ne 3076, kot navaja organ in prosilcu zmotno pripisuje, da jih kot spise zahteva v podani zahtevi za informacije javnega značaja.
5 - večino informacij javnega značaja, ki jih je organ doslej posredoval prosilcu in jih prosilec še zahteva od organa, bi moral organ javno objaviti že 14. 2. 2022, v sklopu javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN, na njegovi namenski spletni strani. Hkrati, organ nikjer ni naredil analize, kaj je že objavljeno in kaj ne.
6 - organ še vedno, do 7. 12. 2022, ni javno objavil Elaborata posegov na kmetijska zemljišča, ki je ključna strokovna podlaga, s katero pripravljalec OPN opravičuje spremembo rabe kmetijskih zemljišč za načrtovano pozidavo.
7 – je za izreden obseg dokumentov ter uradno 2009 prejetih pripomb na dopolnjen osnutek OPN organ v marsičem kriv sam, saj so v civilni iniciativi po preučenem gradivu prepričani, da se glavnina pripomb nanaša na, interesno nedokumentirano in brez konsenza javnosti načrtovano, spreminjanje prvovrstnih primestnih kmetijskih zemljišč v stavbna, in kompenzacijo s spreminjanjem stavbnih zemljišč v kmetijska na podeželju.
8 - čeprav se organ v odločitvi trudi, da bi empirično dokazal prekomernost zahtev prosilca, zakonodaja nikjer ne predpisuje obsega zahtev po količini in časovno. Hkrati organ brezbrižno spregleda naravo zadeve same - zahtevnost in obseg OPN organa.
9 - argumenti, s katerimi organ prosilca obtožuje oviranja njegovega in dela njegovih sodelavcev, so pravzaprav argumenti v škodo organa - obseg in število prosilčevih zahtev za informacije javnega značaja ter delna ponovitev ene zahteve, so neposredna posledica ravnanj organa - prikrivanja obstoja informacij javnega značaja, dvomljivega svetovanja, napak v vodenju postopka izdelave OPN in neobjavljanja nekaterih ključnih dokumentov OPN.
10 - v bistvu z iskanjem, pridobivanjem in razkrivanjem manjkajočih informacij javnega značaja organu pomagajo, prosilec in sodelavci v civilni iniciativi, da jih v roke dobi širši krog občank in občanov, ki bi jih drugače zelo verjetno zahtevali ločeno in bi s tem še bolj obremenili delo organa. Tega vidika organ ne prepozna.
Prosilec je v nadaljevanju izpostavil še nekaj svojih širših vidikov v zvezi z obravnavano problematiko, ki niso neposredno povezani z obravnavano zahtevo in dodal tudi ugotovitve Nadzornega odbora (NO) organa, v mandatu 2018 - 2022, iz nadzorov vseh ključnih projektov in porabe javnega denarja. Prosilec je zaključil, da od IP pričakuje objektivno in vsebinsko argumentirano obravnavo pritožbe ter odločitev, da od organa upravičeno zahteva informacije javnega značaja. Prosilec je na koncu še povzel svojo zahtevo z dne 22. 8. 2022 in v zvezi s posameznimi zahtevanimi dokumenti navedel še nekaj dodatnih pojasnil.
Organ je pritožbo z dopisom št. 090-39/2022 z dne 12. 12. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.
Pritožba je utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ v izpodbijani odločbi trdi, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, prosilec pa temu v pritožbi nasprotuje, zato se je IP najprej opredelil do tega spornega vprašanja.
1. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja
Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP),[1] zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.
Peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve zahteve v dveh primerih, in sicer:
(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali
(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru prosilec organu ni podal »več funkcionalno povezanih zahtev«, prav tako njegova zahteva ni šikanoznega značaja. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. Po mnenju IP točke zahteve z dne 22. 8. 2022 nimajo identične ali podobne vsebine, saj z njimi zahteva različne vrste dokumentov, povezanih s pripravo OPN. IP nadalje meni, da v obravnavanem primeru tudi ni mogoče ugotoviti, da je prosilec pri organu že pred obravnavano zahtevo vložil zahteve z identično ali podobno vsebino (upoštevaje celotno zahtevo prosilca), kot to zmotno zatrjuje organ. Obravnavana zahteva ter ostale zahteve prosilca, na katere se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, se v veliki večini ne nanašajo na iste dokumente, zato ni mogoče ugotoviti, da je prosilec vlagal zahteve z identično ali podobno vsebino. IP ob tem ne vidi razlogov, zaradi katerih ne bi sledil pojasnilom prosilca v pritožbi, iz katerih izhaja, da je določen del dokumentacije res zahteval dvakrat, vendar je to storil na podlagi nasveta organa samega, ki na podlagi prve zahteve v tej zvezi prosilcu ni posredoval prilog zahtevane dokumentacije. Prav tako IP pritrjuje navedbam prosilca, iz katerih izhaja, da že iz narave stvari izhaja, da bi organ v kasnejšem obdobju (torej potem, ko je že enkrat odločil o zahtevi prosilca, ki se nanaša na dokumentacijo v zvezi z pripravo dopolnjenega OPN) teoretično lahko nastali že drugi istovrstni dokumenti, saj postopek sprejema dopolnjenega OPN v konkretnem primeru še ni zaključen. Organ se do teh pritožbenih navedb ni posebej opredelil, poleg tega pa tudi iz izpodbijane odločbe niso razvidni konkretni nasprotni razlogi. Dokazno breme za utemeljitev elementov zlorabe pravice je na organu, na podlagi splošnih navedb, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe in priložene dokumentacije, ter ob upoštevanju konkretnih argumentov prosilca, ki tem navedbam nasprotuje, organu ni moč pritrditi, da gre v konkretnem primeru za »funkcionalno povezane zahteve« v smislu petega odstavka 5. člena ZDIJZ.
ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:
- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[2];
- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[3];
- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[4];
- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[5];
- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[6];
- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[7];
- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[8];
- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[9].
IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do posameznih kriterijev oziroma elementov, ki lahko predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, upoštevaje dejstva obravnavanega primera.
Ugotoviti je mogoče, da obravnavana zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za takšno vrsto zahteve, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Organ sicer na splošno zatrjuje, da so prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja izjemno obsežne in nepregledne, saj je v njih dokumentacija, ki jo prosilec zahteva, splošno navedena, vendar pa z ničemer ne izkaže niti, da je v zvezi z odločanjem o obravnavani zahtevi in o preteklih zahtevah imel težavo z identifikacijo zahtevane dokumentacije (celo nasprotno, organ je o številnih zahtevah prosilca že vsebinsko odločil), niti da je prosilca pozival k dopolnitvi zahteve in mu ob tem nudil pomoč, na podlagi katere bi prosilec lahko bolj konkretno navedel zahtevane informacije (bolj podrobna obrazložitev te dolžnosti organa sledi v nadaljevanju te obrazložitve). Sicer pa IP po pregledu vsebine obravnavane zahteve meni, da je prosilec dovolj konkretno navedel zahtevane dokumente, in da se zahteva nanaša na dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ pa z njimi razpolaga v materializirani obliki (organ v izpodbijani odločbi ni zatrjeval nasprotnega). Prosilec torej zahteva informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4. členu ZDIJZ. Zahteva prosilca ima povsem razumno osnovo, saj imajo zahtevane informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilca, ampak tudi za širšo javnost, kot to pravilno zatrjuje tudi prosilec v pritožbi. Glede na namen ZDIJZ ima takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Zahteva prosilca se nanaša na dokumentacijo, povezano z izvajanje nalog, ki jih ima organ na področju urejanja prostora. Preko nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja je prosilcem praviloma omogočen dostop do te vrste dokumentacije,[10] ker se na ta način omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe, zato po mnenju IP v tej zvezi ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov.
Po mnenju IP na podlagi navedb v izpodbijani odločbi tudi ni mogoče ugotoviti, da prosilec pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru ne uporablja dobronamerno in v skladu z 11. členom ZUP. Kot že navedeno, je namen ZDIJZ transparentnost in s tem tudi nadzor javnosti nad delom organov, zato v obravnavanem primeru ni mogoče reči, da takšen namen ne izhaja iz ravnanja prosilca. IP je na tem mestu upošteval tudi sodno prakso, iz katere izhaja, da se predmetna določba ZUP presoja z vidika morebitnih »špekulativnih« ravnanj posameznikov,[11] takšnega ravnanja prosilca pa po oceni IP, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe, na podlagi navedb v izpodbijani odločbi ni mogoče ugotoviti.
IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Iz argumentov, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel organ, ni mogoče ugotoviti, da bi posredovanje zahtevanih informacij vplivalo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno, v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ v izpodbijani odločbi na splošno navaja, denimo, da prosilčeve zahteve »terjajo skupinsko delo vseh uradnih oseb, ki so zadolžene za delo na področju priprave OPN in ne zgolj uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja, s čimer otežuje delo organa in vpliva na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo«, in da razumsko »ni mogoče pričakovati, da bi organ o tako obsežnih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja lahko odločil, ne da bi se onemogočilo oziroma znatno otežkočilo opravljanje ostalih njegovih nalog«. Po preučitvi vseh navedb organa IP ugotavlja, da organ ni z ničemer konkretiziral, katere konkretne ostale naloge bi bile ovirane v primeru vsebinskega reševanja obravnavane zahteve prosilca in v kakšnem obsegu. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru, po oceni IP, zato ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz preteklih odločitev organa o zahtevah prosilca izhaja celo nasprotno, organ je o zahtevah, s katerimi je prosilec zahteval več dokumentov hkrati, že vsebinsko večkrat odločil (odločbi organa št. 090-75/2021 z dne 28. 2. 2022 in št. 090-55/2021 z dne 28. 9. 2021). Torej bi bilo od organa objektivno mogoče pričakovati, da bi tudi o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavani zahtevi odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. Organ z ničemer ni konkretno pojasnil, zakaj meni nasprotno. Organ namreč navaja zgolj pavšalne podatke, ki v večji meri niso neposredno vezani na odločanje o zahtevi prosilca z dne 22. 8. 2022 (ampak na ostale njegove pretekle zahteve, o katerih je organ večinoma že vsebinsko odločil) in zato tudi niso pravno upoštevni za konkretno zadevo.
Organ je v izpodbijani odločbi okvirno navedel število zadev oziroma spisov, ki so predmet zahteve prosilca in se na splošno opredelil do nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ, vendar pa ni konkretno, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, navedel vpliva na delo organa, koliko dela organu bi povzročila vsebinska obravnava konkretne zahteve in kako bi to delo konkretno vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa.« Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.
Ob tem IP navaja še sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, iz katere izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta na eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Iz te sodbe pa izhaja tudi, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop do informacij javnega značaja, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Upoštevaje navedeno sodbo organ v obravnavanem primeru ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Breme dokaza o nerazumnosti naloge, upoštevaje sodbo, namreč nosi tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru, torej organ. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ, za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.
Po mnenju IP obravnavana zahteva tudi ni ne žaljiva in ne nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij niti ni šikanozna. IP je namreč vpogledal v zahtevo in ugotovil, da je kratka in jedrnata ter se nanaša zgolj na zahtevane informacije, zato po presoji IP ni takšne narave, da bi jo lahko opredelili kot šikaniranje. Šikanoznega značaja so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu ali tretji osebi namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti.[12] Besedilo obravnavane zahteve v ničemer ne kaže na to, da ima prosilec šikanozen namen. Organ sicer v izpodbijani odločbi zatrjuje, da prosilec zahteve vlaga »z namenom oteževati oziroma ovirati organ pri opravljanju njegovih nalog in posegati v njegovo delovanje« in da gre za »ravnanje prosilca, ki škoduje organu in ga organ razume kot poskus poseganja v delovanje organa«, kar utemeljuje z načinom vlaganja zahtev (da prosilec razčleni vsak posamezni dokument ter nato pripravi novo zahtevo, da vlaga zahteve takoj po izvedenih tiskovnih konferencah in sestankih s civilno iniciativo,…) ter posledično veliko količino vloženih zahtev. IP zato ob tem pripominja, da samo število vlog a priori ne pomeni zlorabe pravice dostopa, kar izhaja tudi iz sodne prakse.[13]
Na podlagi podatkov iz izpodbijane odločbe in upoštevaje pojasnila prosilca v pritožbi (ta izrecno zatrjuje, da njegov namen ni ponovno pošiljanje dokumentacije, ki jo je že prejel, poleg tega pa s svojim načinom vlaganja zahtev želi organu pomagati tako, da s pridobljenimi dokumenti seznani tudi člane civilne iniciative, ki bi jih drugače verjetno zahtevali ločeno in s tem še bolj obremenili delo organa) ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o ponavljajočih se vlogah za isto zadevo, o provokaciji in nagajivosti ter posledično navideznemu uveljavljanju pravic. V obravnavanem primeru na podlagi spisovne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da je prosilec že pridobil vse zahtevane dokumente v postopku po ZDIJZ, kot že rečeno, pa iz njegovih navedb tudi ni razvidna nobena provokacija in nagajivost. Prav tako glede na njegove pritožbene navedbe in postavljeno zahtevo ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za navidezno uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja.
IP še pojasnjuje, da se v postopkih po ZDIJZ zahteva zavrže, če je organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, torej zgolj ponovitev določenih zahtev ne predstavlja zlorabe pravice. Prav tako ne predstavlja zlorabe pravice, če prosilec zahteva dokumente, ki so že javno objavljeni, saj je zakonodajalec za takšne situacije določil, da organ prosilcu posreduje napotilo, kje se informacija nahaja. Odvzem pravice iz 39. člena Ustave iz razloga ponavljanja zahtev ali zahtevanja že objavljenih informacij ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih upravnih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede do dostopa do informacij javnega značaja. Ob vsem navedenem IP še pojasnjuje, da je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca in ne sme odločati preko meja zahteve, zato so navedbe organa glede vlaganja preteklih zahtev prosilca, dejansko za ta postopek brezpredmetne. Odločanje IP preko zahteve z dne 22. 8. 2022 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015.
IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da v obravnavanem primeru niso podani nobeni elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice, zato nima razloga, da bi sledil navedbam organa, da obravnavana zahteva prosilca kaže na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Upoštevaje vse navedeno IP glede na presojano obrazložitev ugotavlja, da je organ neutemeljeno zavrnil zahtevo prosilca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.
2. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Organ je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje glede zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja in posledično v ugotovitvenem postopku tudi ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca z dne 22. 8. 2022 za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov, kot bi se sicer moral.
Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.
Glede na to, da organ razpolaga z (vsaj nekaterimi) dokumenti, ki so predmet pritožbe ter da je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki (npr. kakšne posledice bi povzročila javna dostopnost do zahtevanih dokumentov, …), je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.
Organ bo moral v ponovljenem postopku upoštevati naslednja navodila, v čem je treba dopolniti postopek:
2.1. Konkretna opredelitev zahtevane informacije javnega značaja
Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP.[14] Organ se mora zato opredeliti do vprašanja, kaj točno prosilec zahteva in kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja, in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja. Definicija informacije javnega značaja je navedena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je dokumentacija, ki jo prosilec zahteva, splošno navedena, zato IP pojasnjuje, da ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati. IP poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v 6. členu. Ta določa, da če prošnja ni dovolj natančna, institucija prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem tudi neuradno posvetuje o primerni rešitvi.
Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
IP ugotavlja, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe prosilca ni pozval na dopolnitev zahteve (posledično mu tudi ni nudil ustrezne pomoči), čeprav je menil, da je zahtevana dokumentacija navedena splošno, kar pomeni da organ ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve prosilca. Zato je organ v ponovljenem postopku, če bo ugotovil, da je obravnavana zahteva (ali del zahteve) oblikovana tako splošno, da je ne more obravnavati, dolžan prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. To pomeni, da je dolžan prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti, vezanimi na njegovo zahtevo (ali delom zahteve) z dne 22. 8. 2022, razpolaga, ter ga pozvati, da se opredeli, katere izmed teh dokumentov zahteva. Šele na podlagi ustrezne seznanitve prosilca s tem, s katerimi dokumenti organ razpolaga, bo organ lahko o trenutni (oz. dopolnjeni) zahtevi prosilca meritorno odločil skladno z določbami ZDIJZ oz. ZUP.
Če bo organ ugotovil, da je o dostopu do katerega izmed zahtevanih dokumentov že odločil oziroma, da prosilec s katerim izmed zahtevanih dokumentov že razpolaga, potem v tem delu (in ne v celoti) zahtevo prosilca v ponovljenem postopku zavrže na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa.
Glede na to, da organ v izpodbijani odločbi izpostavlja, da prosilec zahteva dokumente, ki so že javno objavljeni, IP pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Če bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da je del zahtevane dokumentacije že javno dostopen, mora za vsak posamezni dokument jasno navesti, kjer točno ga prosilec lahko najde.
2.2. Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa in izvedbe delnega dostopa
V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje, kot je pojasnjeno že zgoraj, nato pa se glede zahtevane dokumentacije, za posamezne podatke v tej dokumentaciji in ne kar pavšalno glede celotnih dokumentov,[15] opredeliti do naslednjih vprašanj:
- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in
- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.
Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.
Če bo organ ugotovil, da obravnavana dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do obravnavanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016 in 146/22) sploh ne bi bilo izvedljivo.
Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in nadalje, ali so glede vsakega izmed teh dokumentov posebej izpolnjeni vsi elementi zatrjevane izjeme, ter posledično, katere podatke na vsakem posameznem dokumentu je treba prekriti, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti za ta namen konkretizirana. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva in izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja, so predmet njegove presoje ter jih, kot že rečeno, določno navesti (torej vsaj s številko in datumom dokumenta) in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, iz katerega dokumenta izhaja posamezna informacija, ki jo zahteva prosilec ter katera izjema je podana pri posameznem dokumentu in konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni vsi elementi za obstoj te izjeme).
2.3. Okoljski podatki
Glede na to, da so predmet zahteve dokumenti v zvezi s pripravo OPN, iz narave tovrstnih dokumentov izhaja, da lahko vsebujejo tudi okoljske podatke. Zato se mora organ, če bo v ponovljenem postopku ugotovil, da je glede zahtevanih dokumentov podana katera od zakonskih izjem, opredeliti tudi do vprašanja, ali gre pri zahtevanih dokumentih za t.i. okoljske podatke, ki so absolutno javni. 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Da so okoljski podatki absolutno javno dostopni, je IP v praksi odločil že v več primerih, glej npr. odločbe IP št. 090-265/2015 z dne 8. 1. 2016, št. 090-77/2018 z dne 18. 6. 2018, št. 090-76/2015/4 z dne 25. 3. 2015, št. 090-280/2021 z dne 13. 12. 2021, št. 090-225/2014 z dne 8. 5. 2015 itd.[16] Organ je zato dolžan preizkusiti, ali iz dokumentov, ki so predmet zahteve in presoje, izhajajo okoljski podatki, ki so absolutno javne informacije.
2.4. Razmerje določb ZPNačrt (sodelovanje javnosti) do ZDIJZ
Organ je zavrnitev zahteve utemeljeval tudi z dejstvom, da so zahtevani dokumenti del postopka priprave OPN na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPNačrt), po katerem je priprava OPN postopek, v katerega je javnost že sicer izrazito vključena (npr. 5., 19. in 50. člen ZPNačrt). Zato se IP opredeljuje tudi do vprašanja, kako je treba razlagati določbe ZPNačrt v razmerju do ZDIJZ.
ZDIJZ ne napotuje na ZPNačrt. ZPNačrt pa vsebuje načelo javnosti in ureja postopke sodelovanja javnosti v postopku priprave OPN, vendar navedeno ne pomeni, da prosilec na podlagi določb ZDIJZ ne more dostopati do posamičnih dokumentov, ki so bili ustvarjeni znotraj tega postopka in so javnosti morebiti res že bili na razpolago, saj teh dokumentov ne zahteva na podlagi ZPNačrt, temveč na podlagi ZDIJZ. Določbe ZPNačrt in določbe ZDIJZ namreč med seboj niso v razmerju lex specialis derogat legi generali, saj ne urejajo iste pravice. Ker torej ZPNačrt ne določa izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, ni nobenega razmerja med njim in ZDIJZ, ki bi ga bilo treba razreševati s posebnimi metodami razlage, kot je razmerje med novejšim ali starejšim predpisom, ali med specialnim in splošnejšim predpisom. Izhajajoč iz tega govorimo o možnosti sočasne uporabljivosti obeh zakonov in v takšnih primerih je treba iskati razlago razmerja med ZDIJZ in področnim zakonom, da je pravni red v čim večji meri notranje povezana in usklajena celota ter da je uporaba določb predvidljiva. Takšna načelna interpretacija razmerij med ZDIJZ in področnimi zakoni je bila potrjena tudi s strani Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 731/2005 z dne 4. 10. 2007. V njej je Vrhovno sodišče tudi poudarilo, da izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ureja ZDIJZ, tako da je treba pravni temelj za zavrnitev zahteve zainteresirane stranke presojati v okviru določb tega zakona, poleg tega pa je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov.
Iz navedenega izhaja, da so navedbe organa, s katerimi pojasnjuje, na kakšen način je bila javnost, na podlagi ZPNačrt, že seznanjena s postopkom priprave OPN, za konkreten postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja pravno nerelevantne in posledično nerelevantne tudi za ponovljeni postopek.
2.5. Vsebina izreka odločbe
Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ). Če bo organ ugotovil, da je v določenem delu treba zahtevo prosilca zavreči, bo o tem odločil s sklepom (129. člen ZUP), ki mora prav tako vsebovati določno opredeljen izrek, torej v izreku morajo biti posamično navedeni dokumenti, o katerih je bilo odločeno s tem sklepom, in kako je bilo odločeno. Prav tako mora sklep vsebovati tudi obrazložitev, ki smiselno ustreza zahtevam iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
- Sklepno
IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodil:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/?id=184&asId=as0&search=
[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.
[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.
[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.
[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.
[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.
[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.
[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.
[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.
[10] O dostopu do smiselno podobne dokumentacije je IP odločal npr. v odločbah št. 090-280/2021 z dne 13. 12. 2021 in št. 090-49/2014/10 z dne 5. 6. 2014.
[11] Npr. sklep Vrhovnega sodišča št. VIII R 7/2001, sodba in sklep Upravnega sodišča I U 819/2009, sodba Upravnega sodišča št. I U 220/2011, sodba Upravnega sodišča št. I U 954/2011, sodba Vrhovnega sodišča št. G 1/2014.
[12] Slovar slovenskega knjižnega jezika, iskalni pojem »šikanozen« (https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=%C5%A1ikanozen)
[13] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34.
[14] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.
[15] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.
[16] Vse odločbe so dostopne na spletni strani IP, https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/?id=184&asId=as0&search=