prosilec - Mestna občina Celje

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje pravnega mnenja, ker naj z zahtevanim dokumentom ne bi razpolagal. Ko je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentom razpolaga, se je organ skliceval še na izjemo po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (dokument v izdelavi). IP je ugotovil, da je zahtevano mnenje sicer osnutek, vendar pa njegovo razkritje javnosti ne bi povzročilo napačnega razumevanja njegove vsebine, zato zatrjevana izjema ni podana. Poleg tega gre za absolutno javne podatke (1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ), saj je zahtevano mnenje neposredno povezano z izvajanjem javne funkcije (javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti).  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-574/2025/8

Datum: 14. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 12. 2025, zoper odločbo Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 090-28/2025-4 z dne 3. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 15. 12. 2025 se ugodi in se odločba Mestne občine Celje, št. 090-28/2025-4 z dne 3. 12. 2025, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje dele dokumenta »PRAVNO MNENJE - Status naročnika Javnega podjetja Zelenice d.o.o., oktober 2025«:

- 1. stran v celoti,

- 4. točko v celoti in

- besedilo 5. točke od vključno besedila »glede izbire« do vključno besedila »pravnega mnenja«.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1)           Prosilec je 19.11. 2025 pri organu vložil zahtevo, da mu organ posreduje pridobljeno izvedeniško pravno mnenje, na katerega se organ sklicuje pod točko 6. dopisa, ki ga je prosilec priložil zahtevi.

(2)           Organ je o zahtevi prosilca odločil z določbo št. 090-28/2025-4 z dne 3. 12. 2025, v kateri je povzel 4. člen ZDIJZ in navedel, da če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi. Organ je ugotovil, da z zahtevanim dokumentom, tj. izvedeniškim mnenjem, na katerega se organ sklicuje pod točko 6. dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025, sam ne razpolaga. Navedeno besedilo je del izvedeniškega mnenja, ki ga je naročilo in pridobilo Javno podjetje Zelenice d.o.o., organ pa je od navedenega podjetja prejel le izsek tega mnenja in sicer za namen sestave dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025. Na podlagi ugotovljenega je organ zaključil, da niso kumulativno izpolnjeni kriteriji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ torej, da mora informacija izvirati iz delovnega področja organa, da mora organ z njo razpolagati in da se nahaja v materializirani obliki. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil.

(3)           Organ je dne 15. 12. 2025 zoper odločbo št. 090-28/2025-4 z dne 3. 12. 2025 prejel pritožbo, v kateri prosilec IP predlaga, da ugodi pritožbi in s svojo odločbo omogoči popoln dostop do informacij javnega značaja po zahtevi prosilca, podrejeno izvedbo ogleda »in camera« pri organu in odločitev o tem, ali izvedeniško pravno mnenje, na katerega se naslovni organ izrecno sklicuje pod točko 6. svojega dopisa št. 3540-29 2025 z dne 15. 11. 2025, dejansko ne obstaja kot dokument, ki ga je v zvezi z izvajanjem svoje javne službe in nalog lokalne skupnosti pridobil organ od drugega zavezanca po ZDIJZ, oziroma z njim organ razpolaga, ter zato ni dolžan (ni sposoben) omogočiti dostopa v okviru njegovih dolžnosti in zavezanosti po ZDIJZ. Prosilcu naj se priznajo tudi stroški pritožbenega postopka. Prosilec trdi, da je postopanje organa nezakonito, ker je odločba brez vsakršnih utemeljenih razlogov in se je tako ne da preizkusiti. Odločba in organ se ne sklicuje na nobeno od izjem po ZDIJZ, na podlagi katere bi lahko zavrnil zahtevo prosilca. Organ se je na izvedeniško pravno mnenje in njegovo vsebino izrecno skliceval pod točko 6. svojega dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025. V dopisu je navedel, da je bilo pridobljeno v zvezi z navedbami prosilca glede obvezne izvedbe javnega naročila za izbiro izvajalca Ivana Ropotarja s.p., ki na območju organa izvaja pokopališko in pogrebno dejavnost. Obenem je bil del izvedeniškega pravnega mnenja tudi povzet v dopisu št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025. Navedba v izpodbijani odločbi, da z mnenjem organ ne razpolaga, je torej v nasprotju z vsebino njenega dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025, kjer ni nikjer navedeno, da z mnenjem kot takim ne razpolaga, niti, da ga je pridobilo Javno podjetje Zelenice, d.o.o., kar sploh nima učinka in ne predstavlja podlage za zavrnitev dostopa, glede na to, da je tudi javno podjetje zavezanec po ZDIJZ in je mnenje (očitno) bilo pridobljeno zaradi utemeljevanja (za nazaj) nezakonitega postopka izbire izvajalca Ivana Ropotarja s.p., ne da bi tudi drugi ponudniki na trgu imeli možnost v odprtem javnem postopku po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-3) podati svojo ponudbo za izvajanje gospodarske javne službe po Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZPPDej). Organ se tako enostavno spreneveda in je brez zakonite podlage zavrnil zahtevo prosilca, vse z namenom, da dostop oteži in prikriva ter sodeluje pri nedopustnem omejevanju nadzora javnosti nad delom zavezancev po ZDIJZ, ki posledično pomeni tudi nezmožnost nadzora nad javnimi prihodki in odhodki, ki iz izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju organa izvirajo.

(4)           Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom št. 090-28/2025-6 z dne 16. 12. 2025, odstopil v reševanje IP in pojasnil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Navedeno besedilo je del izvedeniškega mnenja, ki ga je naročilo in pridobilo Javno podjetje Zelenice d.o.o., organ pa je od navedenega podjetja prejel le izsek tega mnenja, in sicer za namen sestave dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025. V dopisu št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025 je v 6. točki navedeno, kot sledi: »6. Glede vaših navedb o obvezni izvedbi javnega naročila za izbiro izvajalca pokopališke in pogrebne dejavnosti podjetja Pogrebne storitve Ivan Ropotar s.p. vas obveščamo, da je bilo pridobljeno izvedeniško pravno mnenje, ki opredeljuje sledeče: »Glede izbire podizvajalca ugotavljamo, da sklenitev pogodbe s podizvajalcem za izvajanje pogrebnih storitev sicer predstavlja javno naročilo, vendar v konkretnem primeru ocenjena vrednost Podizvajalske pogodbe glede na vrsto javnega naročila ne presega mejnih vrednosti za uporabo določb ZJN-3. Gre namreč za Socialne in druge posebne storitve, ki so uvrščene na seznam storitev XIV Direktive 2014/24, za katere velja mejna vrednost za uporabo ZJN-3 750.000,00 EUR. Družba Zelenice d.o.o. je tako pri sklenitvi Podizvajalske pogodbe ravnala skladno z ZJN-3, četudi pred oddajo naročila ni izvedla enega izmed postopkov iz 40. člena ZJN-3. Ker gre za evidenčno javno naročilo, mora družba v zvezi s tem naročilom upoštevati zgolj zahteve iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3.« Iz navedenega dopisa izhaja le, da je bilo pridobljeno izvedeniško pravno mnenje, in ne, da je mnenje pridobil organ sam. Z navedenim dokumentom organ ne razpolaga. Ker torej niso kumulativno izpolnjeni kriteriji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, organ pritožbenim navedbam prosilca ne more pritrditi. Iz zavrnilne odločbe organa izhaja, da z dokumentom razpolaga javno podjetje Zelenice d.o.o..

(5)           IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil dopis št. 090-574/2025/2 z dne 19. 12. 2025. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-28/2025 z dne 7. 1. 2026, v katerem je pojasnil, da je Javno podjetje Zelenice d.o.o. naročilo pravno mnenje v zvezi z več področji njihovega dela: PRAVNO MNENJE - Status naročnika Javnega podjetja Zelenice d.o.o.. Organu je bil dne 7. 11. 2025 posredovan osnutek pravnega mnenja, ki je predstavljal delovno gradivo in ga kot takega organ ni mogel obravnavati kot končen izdelek. Skladno z navedenim je organ v zavrnilni odločbi (sicer nekoliko napačno) opredelil, da je prejel izsek pravnega mnenja. Pravilnejša bi bila opredelitev, da gre za izsek iz dokumenta, ki je še v izdelavi in kot tak sodi med izjeme, skladno z 9. točko prvega odstavka ZDIJZ. Ta opredeljuje izjemo, ko se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta (oziroma dokument), ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Opredeljeno elektronsko poštno sporočilo je organ poslal IP. Dne 4. 12. 2025 je s strani Javnega podjetja Zelenice d.o.o. organ prejel končno podpisano pravno mnenje, ki pa ga je podjetje opredelilo kot zaupni dokument. Tudi to elektronsko sporočilo je organ posredoval IP.

Pritožba je utemeljena.

(6)           IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec odločbo št. 090-28/2025-4 z dne 3. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) izpodbija v celoti, ker dvomi v upravičenost odločitve organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga s pravnim mnenjem, na katerega se organ sklicuje pod točko 6. dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025.

(8)           Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

(9)           IP ob tem posebej poudarja, da je predmet presoje v pritožbenem postopku samo dokument, s katerim je organ razpolagal v času odločanja ob izdaji izpodbijane odločbe, torej dne 3. 12. 2025. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se namreč vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico dostopa do informacij javnega značaja samo glede dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja, in torej na podlagi tega pritožbenega postopka ne more pridobiti dokumentov, s katerimi organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Seveda pa so lahko ti dokumenti predmet nove zahteve po ZDIJZ (npr. končno podpisano mnenje, ki ga je organ prejel 4. 12. 2025, torej po izdaji izpodbijane odločbe). Kasnejša sprememba dejanskega stanja, nastala po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne more vplivati,[1] kar pomeni, da dokument, ki ga je organ pridobil po 3. 12. 2025, ne sme in ne more biti predmet presoje organa druge stopnje, torej IP, ko preizkuša zakonitost odločbe organa prve stopnje in je za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje izpodbijane odločbe organa prve stopnje.

(10)        IP je v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji na podlagi dokumentov, ki mu jih je organ poslal v prilogah dopisa št. 090-28/2025 z dne 7. 1. 2026, ugotovil, da je organ v trenutku izdaje izpodbijane odločbe razpolagal z dokumentom »PRAVNO MNENJE - Status naročnika Javnega podjetja Zelenice d.o.o.« iz oktobra 2025, ki ga je v prilogi elektronskega sporočila z dne 5. 11. 2025 pridobil od odvetniške družbe. Glede tega dokumenta je torej izpolnjen kriterij materializirane oblike, poleg tega pa ni sporno, da gre za dokument, ki izvira iz delovnega področja organa, kar pomeni, da gre za informacijo javnega značaja, kot jo opredeljuje 4. člen ZDIJZ. Predmet zahteve prosilca je tisti del dokumenta, ki se nanaša na vsebino, na katero se je organ skliceval pod točko 6. dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025, in sicer gre za vprašanje, ali je bil postopek izbire podizvajalca za izvajanje pogrebne dejavnosti, ki ga je Javno podjetje Zelenice d.o.o. izvedlo brez javnega razpisa, skladen z določbami ZJN-3. Na to vprašanje se nanašajo naslednji deli dokumenta »PRAVNO MNENJE - Status naročnika Javnega podjetja Zelenice d.o.o.« iz oktobra 2025 (v nadaljevanju zahtevano mnenje):

- 4. točka v celoti in

- besedilo 5. točke od vključno besedila »glede izbire« do vključno besedila »pravnega mnenja«.

(11)        Ker se je organ v dopisu št. 090-28/2025 z dne 7. 1. 2026 skliceval na obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal obstoj te izjeme. Skladno z navedeno določbo organ zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), pri čemer je dokazno breme glede obstoja zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta na organu.

(12)        Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in nasl.; v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(13)        IP izpostavlja, da je mogoče o dokumentu v postopku izdelave govoriti, če gre za dokument, ki kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota in popisan s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstva zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času priprave zadeve. Če gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, s podpisom izdelovalca ali odgovorne osebe, oziroma na drugačen način zaključen dokument, ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokument v postopku izdelave.

(14)        Zahtevano mnenje ima na vseh straneh (razen na prvi) oznako »osnutek«, poleg tega pa je v elektronskem sporočilu z dne 5. 11. 2025 pošiljatelj navedel, da organu pošilja »osnutek pravnega mnenja« in hkrati organu predlagal, da ga pokliče. Zahtevano mnenje tudi ni podpisano. Iz navedenega izhaja, da je zahtevano mnenje osnutek in je zato še v postopku izdelave, hkrati pa je tudi še predmet posvetovanja v organu.

(15)        Četudi je zahtevani dokument še v postopku izdelave ter predmet posvetovanja pri organu, mora biti za obstoj obravnavane izjeme izpolnjen tudi tretji element, in sicer mora razkritje zahtevanega dokumenta povzročiti napačno razumevanje njegove vsebine (t.i. škodni test). Pri tem je dokazno breme v primeru zatrjevanja izjeme od prostega dostopa na organu, ki pa je v dopisu št. 090-28/2025 z dne 7. 1. 2026 le povzel 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in z ničemer ni konkretno opisal, kakšno napačno razumevanje vsebine zahtevanega mnenja naj bi povzročilo njegovo razkritje. IP je zato sam ugotavljal obstoj omenjenega elementa, pri čemer ni ugotovil, kako bi razkritje zahtevanega mnenja javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Gre namreč za pravno mnenje, na katerega se je organ že skliceval pod točko 6. dopisa št. 3540-29/2025 z dne 15. 11. 2025, pa čeprav je bilo v tistem času mnenje še vedno v fazi osnutka. Organ je torej s tem že sam prosilcu delno razkril vsebino zahtevanega mnenja in takrat očitno ni imel pomislekov glede napačnega razumevanja njegove vsebine. IP opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da so tudi osnutki dokumentov lahko prosto dostopne informacije javnega značaja pod pogojem, da njihovo razkritje ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine (glej deveti odstavek obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS št. IU 1096/2012-11 z dne 27. 2. 2013). Iz navedene sodbe izhaja tudi, da organ, ki prosilcu omogoči dostop do dokumenta, ki je v postopku izdelave, prosilca opozori na to, da gre za dokument, ki še ni izdelan. Če bi razkritje takšnega dokumenta kljub opozorilu povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, pa to ne more biti v škodo organa, temveč vsakokratnega prosilca, ki ne bi bil pozoren na takšno opozorilo. Glede na vse navedeno IP ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bi razkritje zahtevanega mnenja povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP zaključuje, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(16)        Dodatno IP še pojasnjuje, da zahtevano mnenje ne more biti izjema od prostega dostopa, ker gre za informacije, ki so absolutno javne na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Zahtevano mnenje se namreč nanaša na vprašanje, ali je bil postopek izbire podizvajalca za izvajanje pogrebne dejavnosti, ki ga je Javno podjetje Zelenice d.o.o. izvedlo brez javnega razpisa, skladen z določbami ZJN-3. Organ je leta 2025 na podlagi Pogodbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti to javno službo podelil v izvajanje Javnemu podjetju Zelenice d.o.o., ta pa je za izvajanje določenih delov gospodarske javne službe sklenil pogodbo s podizvajalcem. In ker se zahtevano mnenje nanaša prav na vprašanje, ali je bil postopek izbire tega podizvajalca skladen z določbami ZJN-3, IP ugotavlja, da je zahtevano mnenje neposredno povezano z izvajanjem javne službe. To pa posledično pomeni, da je zahtevano mnenje neposredno povezano z opravljanjem javne funkcije. Pojem »javne funkcije« namreč ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati z opravljanjem kakršnihkoli javnopravnih nalog.[2] Podatki, ki so neposredno povezani z izvajanjem javnopravnih nalog, predstavljajo informacije, ki so skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, vedno javne. Zato je zahtevano mnenje v delu, ki je povezan z izvajanjem javne službe, absolutno javni.

(17)        IP še pojasnjuje, da na podlagi vsega navedenega in upoštevajoč določbo a26.a člen ZDIJZ, Javnega podjetja Zelenice d.o.o. in odvetniške družbe, ki je mnenje pripravila, ni vabil k priglasitvi stranske udeležbe, saj podatki, katerih razkritje je naložil IP s to odločbo, predstavljajo podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), kot je pojasnjeno v prejšnjem odstavku, in so tako že z zakonom določeni kot javni.

(18)        Iz vsega navedenega izhaja, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19)        Prosilec je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov v povezavi s pritožbenim postopkom. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:                                                                       

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.                                                

svetovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 (9. točka obrazložitve). 

[2] Smiselno enako stališče sta zavzela tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010, z dne 25. 5. 2011 in IP v odločbah št. 090-47/2014/6 z dne 22. 4. 2014, št. 090-55/2014/2 z dne 16. 5. 2014 št. 090-352/2021 z dne 30. 3. 2022 idr..