prosilec - Mestna občina Celje

POVZETEK:

IP v pritožbenem postopku ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z dokumentom oz. seznamom prejemnikov Press Clippinga, ki niso zaposleni pri organu (za zadnja tri leta), vendar ga organ prosilcu ne želi posredovati. Iz navedenega je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-470/2024/4

Datum: 27. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 7. 2. 2024, zoper delno odločbo Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje (v nad. organ), št. 090-1/2024-55 z dne 19. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 12. 2024 zoper delno odločbo Mestne občine Celje, št. 090-1/2024-55 z dne 19. 11. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 23. 10. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja s sledečo vsebino:

1. Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo objave občinskega Press Clippinga v terminu od 14. 10. 2024 do 18. 10. 2024?

2. Ali obstajajo dokumenti, ki predstavljajo seznam prejemnikov Press Clippinga, ki niso zaposleni pri organu za zadnja tri leta?

Zahtevane dokumente želi prosilec prejeti po elektronski pošti.

Prvi točki zahteve prosilca je organ ugodil in mu posredoval objave občinskega Press Clippinga za obdobje od 14. 10. 2024 do 18. 10. 2024.

O zahtevi prosilca iz druge točke je organ odločil z odločbo, št. 090-1/2024-55 z dne 19. 11. 2024, s katero je zahtevo v tem delu zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 7. 12. 2024 vložil pritožbo, v kateri navaja sledeče:

1. točka zahteve: Organ je posredoval odgovor v obliki datotek, vendar so v večini datotek samo naslovi in kratek opis članka (brez celotnih besedil, izjav, slik, itd.);

2. točka zahteve: Takšni dokumenti bi seveda morali obstajati v obliki liste prejemnikov in njihovih elektronskih naslovov, ko se je Press Clipping iz organa pošiljal nekaterim zaposlenim v javnih zavodih in javnih podjetjih.

IP je dne 13. 12. 2024 prejel dopis organa, št. 090-1/2024-65 z dne 11. 12. 2024, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilca iz 2. točke v pristojno reševanje, o 1. točki pritožbe bo organ namreč odločil sam. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca organ dodatno pojasnjuje, da tovrstnega seznama ne vodi in ga zato prosilcu ne more posredovati, ni pa ga dolžan ustvariti, samo zato, da bi ugodil zahtevi prosilca.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

IP ob reševanju te pritožbe ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z dokumentom oz. seznamom prejemnikov Press Clippinga, ki niso zaposleni pri organu (za zadnja tri leta), vendar ga organ prosilcu ne želi posredovati. V dopisu št. 090-1/2024-65 z dne 11. 12. 2024 je organ navedel, da tovrstnega seznama ne vodi in posledično organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, pri čemer IP nima razloga, da navedbam organa nebi sledil. Med drugim IP ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem, saj je prvi točki njegove zahteve ugodil, zato ne vidi razloga, zakaj bi prikrival obstoj dokumentov iz druge točne zahteve.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke