prosilec - Mestna občina Celje

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval informacije javnega značaja glede skakalnic na Šmartinskem jezeru in vloge gospodarskih subjektov za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Organ je omogočil dostop do uporabnega dovoljenja, glede preostale dokumentacije v zvezi s skakalnicama na Šmartinskem jezeru pa je zahtevo zavrnil, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Zahtevo za dostop do vlog za oprostitev plačila NUSZ je zavrnil zaradi izjeme varstva davčne tajnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ v delu, ki se nanaša na zapisnik o tehničnem pregledu prosilca ni seznanil, da razpolaga z navedenim zapisnikom in ga napačno tudi ni prepozna kot zahtevani dokument, je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP v pritožbenem postopku odločil o dostopu do tega dokumenta, upoštevaje varovane osebne podatke. V delu pritožbe, ki se nanaša na vloge za oprostitev plačila NUSZ je IP odločil, da izjema davčne tajnosti iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana je tudi v tem delu ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, odpravil in zadevo vrnil organu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-250/2023/10

Datum: 19. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 7. 2023, zoper odločbo št. 090-1/2023 z dne 10. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Mestne Občine Celje, Trg celjskih knezov 7, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 7. 2023 se ugodi in se odločba Mestne Občine Celje št. 090-1/2023 z dne 10. 7. 2023 delno odpravi ter se odloči:

1. 1. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati na njegov elektronski naslov zapisnik o tehničnem pregledu objekta – objekt za šport na vodi, skakalnica Šmartinsko jezero, št. 351-411/2019-3 (13103) z dne 14. 5. 2019, pri čemer mora prekriti:

- na prvi strani ime in priimek osebe pod 2. točko ter njegov podpis na zadnji strani zapisnika,

- na drugi strani ime in priimek osebe pod drugo alinejo, 4. točko in 6. točko ter njihove podpise na zadnji strani,

- na 4. strani navedbo imena in priimka ter podpisa obeh predstavnikov družb.

1. 2. Zadeva se glede zahteve prosilca v delu, v katerem zahteva vloge gospodarskih subjektov za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letih 2019, 2020, 2021 in 2022, vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     V delu, v katerem je organ dolžan v skladu s točko 1.1. izreka te odločbe prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 3. 7. 2023 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval informacije v elektronski obliki kot skenirane dokumente na elektronski naslov. V zahtevi je navedel: 1. Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo projektno nalogo oziroma projektna izhodišča, ki so bila posredovana projektantu za skakalnici na Šmartinskem jezeru in zapisnik o tehničnem prevzemu za skakalnici na Šmartinskem jezeru? 2. Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo vloge gospodarskih subjektov za oprostilo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (kot primer Celjski sejem d.d.) v letih 2019, 2020, 2021 in 2022?«.

(2) Organ je prosilcu dne 6. 7. 2023 poslal dopis, v katerem je navedel, da je zahteva v delu nejasna, zato ga na podlagi 18. člena ZDIJZ poziva, da jo dopolni, in sicer v delu, v katerem zahteva »zapisnik o tehničnem prevzemu«. Glede na to, da tak zapisnik ne obstaja, organ prosi prosilca, da zahtevo dopolni in sporoči natančno, kateri dokument zahteva. Prosilec je dne 7. 7. 2023 zahtevo dopolnil tako, da je navedel »Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo uporabno dovoljenje?«.

(3) Organ je z dopisom z dne 13. 7. 2023 prosilcu posredoval uporabno dovoljenje št. 351-411/2019-5 (13105) z dne 16. 4. 2019 za skakalnici na Šmartinskem jezeru. Dne 10. 7. 2023 pa izdal delno odločbo, s katero je zahtevo prosilca z dne 3. 7. 2023 v delu, ki se nanaša na 1. Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo projektno nalogo oziroma projektna izhodišča, ki so bila posredovana projektantu za skakalnici na Šmartinskem jezeru? in Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo vloge gospodarskih subjektov za oprostilo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (kot primer Celjski sejem d.d.) v letih 2019, 2020, 2021 in 2022?«, zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da dokumenta, ki bi ustrezal zahtevi prosilca glede projektne naloge oziroma projektnih izhodišč, ki so bila posredovana projektantu za skakalnici na Šmartinskem jezeru, organ nima, zato informacija javnega značaja ne obstaja in je organ ne more posredovati prosilcu. V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na vloge gospodarskih subjektov za oprostilo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), je organ ugotovil, da je podana izjema iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja kot izjemo od dostopa določa podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(4) Zoper odločbo organa z dne 10. 7. 2023 je prosilec vložil pritožbo in pri tem navaja, da v zvezi s prvo točko zahteve ni dobil odgovora glede zapisnika o tehničnem prevzemu za skakalnici na Šmartinskem jezeru. V zvezi z zavrnitvijo zahteve glede prošenj za oprostitev plačil NUSZ prosilec navaja, da je dolžan varovati podatke le davčni organ (FURS). Vloge za oprostitev plačila NUSZ se naslavlja na občino, zato davčni organ z njimi sploh ni seznanjen in zato ne morejo biti davčna tajnost. Ob tem navaja, da sam občinski odlok ne določa, da bi bili podatki davčna tajnost. Odlok celo določa, da se obravnava na mestnem svetu, zato po mnenju prosilca podatki postanejo javni.

(5) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 7. 7. 2023, odstopil v reševanje IP. Ob tem je v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca navedel, da ne drži, da prosilec za prvo točko zahteve naj ne bi dobil odgovora. Po prejemu zahteve je organ ugotovil, da »zapisnik o tehničnem prevzemu« ne obstaja, dokument s takšnim nazivom se ne izdaja, ne le v obravnavanem primeru, ampak na sploh v tovrstnih upravnih postopkih. V izogib zavrnitve zahteve je organ prosilca pozval k dopolnitvi zahteve in prosilec je zahtevo v tem delu dopolnil in zahteval uporabno dovoljenje, slednjega mu je organ tudi poslal. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, ki se nanašajo na vloge za oprostitev NUSZ, organ vztraja pri stališču, da tudi organ veže davčna tajnost in ne le davčni organ. Pri tem se sklicuje na upravno sodno prakso Upravnega sodišča RS. IP je dne 18. 8. 2023 organ s pozivom št. 090-250/2023/2 pozval na določene dokumente. Organ je dne 23. 8. 2023 prosil za podaljšanje roka za dostavo dokumentov, ki ga je IP s sklepom št. 090-250/2023/5 tudi podaljšal. Dne 7. 9. 2023 je organ posredoval zaprošeno dokumentacijo. Ob tem je med drugim navedel, da prosilčevi zahtevi po posredovanju zapisnika o tehničnem prevzemu ustreza uporabno dovoljenje, ki ga je prosilec prejel in se nahaja v zadevi, ki jo je organ IP ob tem posredoval. Po prejemu dokumentacije je IP dne 11. 9. 2023 organ pozval na dostavo zapisnika o tehničnem pregledu za skakalnici na Šmartinskem jezeru, ki ga je organ dne 14. 9. 2023 tudi dostavil. Dne 18. 9. 2023 je IP opravil pri organu določene telefonske preveritve, o katerih je napravil uradni zaznamek št. 090-250/9.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali se je organ za del dokumentacije utemeljeno skliceval na 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je za del zahteve, ki se nanaša na zapisnik o tehničnem prevzemu, sporno, ali je organ prepoznal vse dokumente, ki se pri njem nahajajo, kot zahtevane informacije in o njih določil. Prosilec ne izpodbija odločitve organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za dostop do »dokumentov, ki dokumentirajo projektno nalogo oziroma projektna izhodišča, ki so bila posredovana projektantu za skakalnici na Šmartinskem jezeru«.

(8) Z drugo točko zahteve je prosilec zahteval vloge gospodarskih subjektov za oprostitev plačila NUSZ v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. Organ je odločil, da z navedenimi dokumenti razpolaga, o čemer se je prepričal tudi IP, saj jih je organ na poziv poslal, stoji pa na stališču, da ne gre za prosto dostopne informacije, saj je podana izjema iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po stališču prosilca se organ na navedeno določbo neupravičeno sklicuje, saj ni davčni organ. Izpodbijana odločba tako temelji na 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega dokumenta skliceval na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo davčnega postopka in davčne tajnosti).

(9) Pojem davčne tajnosti je opredeljen v 15. členu Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/11 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga. Po 16. členu ZDavP-2, ki ureja dolžnost varovanja davčne tajnosti, uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Davčna tajnost so torej podatki, ki jih posreduje zavezanec za davek, in drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Tajnost teh podatkov pa so razen uradnih oseb pri davčnem organu dolžne varovati tudi vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost.

(10) Predmet zahteve so vloge gospodarskih subjektov za oprostitev plačila NUSZ. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ima naravo davka na nepremičnine in se plačuje do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Glede tega se po odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 še vedno uporabljajo določbe 58. do 63. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list SRS št. 18/1984 s spremembami). Po glede na citirano odločbo Ustavnega sodišča še vedno veljavnem 404. členu ZDavP-2 se NUSZ plačuje na podlagi odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jo zavezancu izda davčni organ, kjer leži nepremičnina. ZDavP-2 v 404. členu določa, da davčni organ izda odločbo po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, veljavne na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. NUSZ torej odmeri davčni organ na podlagi podatkov, ki jih v zakonsko določenem roku pošljejo občine. Oprostitev plačila NUSZ ureja Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Celje.[1] V skladu z 12. členom Odloka lahko mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče. Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na pristojni občinski upravni organ. Mestni svet sprejme svojo odločitev s sklepom, ki ga pošlje zavezancu in finančnemu organu, da izda odločbo o NUSZ. Celotna dokumentacija v zvezi z oprostitvijo ostaja pri organu.

(11) Organ se v svoji odločitvi sklicuje na sodbo opr. št. II U 555/2017-22 z dne 11. 4. 2019, kjer je v tč. 26 Upravno sodišče RS sprejelo stališče, da določene podatke v zvezi z odmero NUSZ, za katere je odločilo, da so davčna tajnost, je tudi občina dolžna varovati kot davčno tajnost v smislu 16. člena ZDavP-2. IP ugotavlja, da se obravnavana zadeva od zadeve, glede katere je sodišče sprejelo svoje stališče, bistveno razlikuje. Namreč, sodišče je presojalo druge vrste zahtevane informacije, in sicer je presojalo evidenco NUSZ, ki predstavlja zbirko podatkov, ki jo je občina (oziroma zanjo po pooblastilu javno podjetje) vodila za namen posredovanja davčnemu organu, da bi odmeril davek. V obravnavanem primeru pa so predmet zahteve vloge za oprostitev plačila NUSZ. Glede slednjih Odlok določa, da o njih odloča mestni svet in ne finančni organ. O vlogah odloči s sklepom, ki se posreduje zavezancu in finančnemu organu, pri čemer se vloga za oprostitev ob tem finančnemu organu ne posreduje. Določba 15. člena ZDavP-2, ko opredeljuje davčno tajnost, navaja, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga. Navedena določba je opredeljena na način, da so kot zaupni lahko na eni strani opredeljeni le podatki, ki jih davčni zavezanec prejme od davčnega zavezanca neposredno ter po drugi strani drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. V obravnavanem primer prva situacija ni podana, zato ker zavezanec za davek podatkov ne posreduje davčnemu organu, ampak jih posreduje mestni upravi oziroma mestnemu svetu. To pa je razvidno tudi iz posredovane dokumentacije vlog, saj so bile nekatere vložene na davčni organ pa jih je ta odstopil na mestni svet, ki o njih odloča. Glede na določbo 11. člena ZDavP-2, ki določa, da so davčni organi oziroma organi za pobiranje davkov Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije in drugi državni organi, kadar v davčnih in drugih stvareh odločajo o davkih, mestnega sveta ni mogoče šteti za davčni organ v smislu določbe 15. člena ZDavP-2, zato podatka, ki ga je zavezanec posredoval mestnemu svetu, ni mogoče šteti, da ga je posredoval davčnemu organu. V drugem primeru pa vloga za oprostitev plačila NUSZ tudi ni »drug podatek v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek«, saj z njim ne razpolaga davčni organ. Organ finančni upravi ne pošilja vlog za oprostitev plačila, ampak le odločitev o tem, ali se zavezanca oprosti (in višino oprostitve), ali se ga ne oprosti. Odločitev o tem sprejme mestni svet. Ker tako zahtevanih dokumentov, in sicer vlog gospodarskih subjektov za oprostitev plačila NUSZ v letih 2019, 2020, 2021 in 2022 ni mogoče šteti za davčno tajnost je organ napačno odločil, da je podana izjema od prostega dostopa po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je organ napačno ugotovil izjemo, dejanskega stanja v zvezi z obstojem dokumentov in možnosti dostopa do njih ni niti ugotavljal, zato ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja.

(12) ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do nepopolno ugotovljenih dejstev, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi glede odločitve organa o vlogah za oprostitev plačila NUSZ v postopku na prvi stopnji prišlo do napačno uporabljenega predpisa in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(13) V ponovljenem postopku je tako organ dolžan jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet njegove presoje in zahtevane dokumente presoditi z vidika obstoja morebitnih drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Ob tem je organ najbolje seznanjen s tem, kakšna je bila odločitev mestnega sveta o tem, ali je bilo posamezni vlogi za oprostitev plačila NUSZ ugodeno ali ne ter pri tem upoštevati, kako je to vplivalo na porabo javnih sredstev. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Organ mora, kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ, v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

(15) Drugi del pritožbenih navedb prosilca se nanaša na odločitev organa glede dela zahteve, ki se nanaša na zapisnik o tehničnem prevzemu na Šmartinskem jezeru. Prosilec je v zahtevi z dne 3. 7. 2023 pod točko 1 zahteval »Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo projektno nalogo oziroma projektna izhodišča, ki so bila posredovana projektantu za skakalnici na Šmartinskem jezeru in zapisnik o tehničnem prevzemu za skakalnici na Šmartinskem jezeru?«. V pritožbenem postopku je sporen le del, ki se nanaša na zapisnik o tehničnem prevzemu za skakalnici na Šmartinskem jezeru, ne pa tudi del zahteve, ki se nanaša na »projektno nalogo oziroma projektna izhodišča, ki so bila posredovana projektantu«. V zvezi z delom zahteve, v katerem je prosilec zahteval zapisnik o tehničnem prevzemu skakalnic na Šmartinskem jezeru, je organ prosilcu dne 6. 7. 2023 poslal dopis, v katerem je navedel, da je zahteva v delu nejasna, zato ga na podlagi 18. člena ZDIJZ poziva, da jo dopolni, in sicer v delu, v katerem zahteva »zapisnik o tehničnem prevzemu«. Glede na to, da tak zapisnik ne obstaja, organ prosi prosilca, da zahtevo dopolni in sporoči natančno, kateri dokument zahteva. Prosilec je dne 7. 7. 2023 zahtevo dopolnil tako, da je navedel, »Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo uporabno dovoljenje?«. Organ je prosilcu dne 13. 7. 2023 posredoval uporabno dovoljenje št. 351-411/2019-5 (13105) z dne 14. 6. 2019, kar izhaja iz izpodbijane odločbe in iz dopisa organa z dne 13. 7. 2023. Prosilec v pritožbi še vedno vztraja, da odgovora glede zapisnika o tehničnem prevzemu skakalnic na Šmartinskem jezeru ni dobil. Iz navedb organa v pritožbenem postopku izhaja, da organ meni, da prosilčevi zahtevi po posredovanju zapisnika o tehničnem prevzemu ustreza uporabno dovoljenje, ki ga je tudi prejel.

(16) ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje oz. na kakšen način so navedeni dokumenti urejeni. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilcu pomagati na način, da mu organ pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in prosilcu aktivno pomagati pri oblikovanju zahteve. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Ravno zaradi omejenega poznavanja dela organa, ZDIJZ organom nalaga tudi obveznost, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudijo ustrezno pomoč. Takšna obveznost organa pa izhaja tudi iz 7. člena ZUP.

(17) IP ugotavlja, da je organ v dopisu z dne 6. 7. 2023 prosilca zgolj obvestil, da zapisnika o tehničnem prevzemu nima, ni pa mu pojasnil, da v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja lahko nastane zapisnik o tehničnem pregledu in ne o tehničnem prevzemu. Za laično javnost, ki s kompleksno gradbeno zakonodajo ni podrobno seznanjena, je na spletni strani eUprava,[2] plastično predstavljen postopek izdaje uporabnega dovoljenja. Iz navedene spletne strani izhaja, da se uporabno dovoljenje za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje izda v posebnem ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenega tehničnega pregleda. Uporabno dovoljenje za objekte, ki niso prej navedeni objekti, se izda brez posebnega ugotovitvenega postopka in opravljenega tehničnega pregleda, na podlagi predložene dokumentacije in izjav pooblaščenih strokovnjakov. Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je popolna zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja. Investitor lahko na lastno zahtevo pridobi uporabno dovoljenje na način, da se opravi tehnični pregled. Iz navedenega prikaza ureditve izdaje uporabnega dovoljenja izhaja, da se v postopku pred izdajo uporabnega dovoljenja opravlja tehnični pregled in o njem izda zapisnik. Po mnenju IP bi bil organ dolžan ob tem, ko je prosilca podučil, da v postopkih izdaja uporabnih dovoljenje niso izdelani zapisniki o tehničnem prevzemu, poučiti tudi o tem, da pa lahko obstajajo zapisniki o tehničnem pregledu. Le na takšen način bi prosilec lahko pravilno oblikoval zahtevo oziroma njeno dopolnitev. Zgolj navedba, da z zapisnikom o tehničnem prevzemu organ ne razpolaga, ker se ta ne izdaja, za izpolnitev dolžnosti pomoči stranki ne zadostuje. Utemeljeno pa je vztrajanje pri pritožbi prosilca tudi z vidika kasneje po pozivu dopolnjene zahteve. Namreč, prosilec v njej ni zahteval zgolj uporabnega dovoljenja, ampak je svojo zahtevo formuliral na način, da zahteva dokumente, ki dokumentirajo uporabno dovoljenje. Iz same zahteve za izdajo gradbenega dovoljenje pa izhaja, da se na njem označi, ali se bo izvedel posebni ugotovitveni postopek na podlagi opravljenega tehničnega pregleda. Iz samega uporabnega dovoljenja, do katerega je organ prosilcu že omogočil dostop, sicer ne izhaja, da bi bilo na njem razvidno, da se je opravil tehnični pregled, vendar je po mnenju IP v primeru, ko je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravljen tehnični pregled, zapisnik o tehničnem pregled del dokumentacije, ki se nanaša na izdano uporabno dovoljenje. IP tako zaključuje, da je predmet zahteve prosilca tudi zapisnik o tehničnem pregledu.

(18) Ker organ o zapisniku o tehničnem pregledu za skakalnici na Šmartinskem jezeru ni odločal, je o tem dokumentu odločil IP. V pritožbenem postopku je organ poslal dokument št. 351-411/2019-3 (13103) z dne 14. 5. 2019, ki predstavlja zapisnik o tehničnem pregledu skakalnic na Šmartinskem jezeru. Ob posredovanju dokumenta organ ni navedel zadržkov v zvezi z dostopom, zato je IP po uradni dolžnosti preveril, ali v zvezi z dokumentom obstajajo izjeme, ki jih določa 5. a in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da se v zahtevanem dokumentu nahajajo osebni podatki. 

(19) Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2). V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov IP ugotavlja, da so podatki o imenih in priimkih, podpisih, izobrazbi ter delovnih mestih oziroma položajih posameznih fizičnih oseb nedvomno osebni podatki. IP je preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes.

(20) Glede na navedeno IP ugotavlja, da zapisnik o tehničnem pregledu objekta – objekt za šport na vodi, skakalnica Šmartinsko jezero, št. 351-411/2019-3 (13103) z dne 14. 5. 2019 vsebuje imena in priimke ter podpise zaposlenih na Mestni občini Celje, Ministrstvu za okolje, Upravni enoti Celje. IP ugotavlja, da so navedeni podatki prosto dostopni, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V primeru imen in priimkov ter podpisov odgovornega vodje del, odgovornega vodje projekta, odgovornega nadzornika ter odgovornega geodeta velja, da so podatki javni, saj mora biti odgovorni projektant, ki jamči za pravilnost in skladnost projekta, vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki je javna evidenca. V njo se vpišejo posamezniki, ki želijo v Republiki Sloveniji nastopati kot odgovorni projektanti, odgovorni nadzorniki, odgovorni geodeti in odgovorni vodje del za zahtevne objekte.[3] Na podlagi drugega odstavka 123. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS št. 102/2004-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) sprejet Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 123/2003, s spremembami in dopolnitvami) v 32. členu določa, da je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenije in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Navedeni osebni podatki pooblaščenih inženirjev tako niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. IP je preveril, ali so podatki za pooblaščene inženirje, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, vpisani v imeniku pooblaščenih inženirjev na spletnem naslovu http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih- inzenirjev/. Pri tem je IP ugotovil, da so ime, priimek in izobrazba pooblaščenih inženirjev javno dostopni na navedeni spletni strani, in ker so v konkretnem primeru pooblaščeni inženirji navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povedano drugače ime, priimek in izobrazba pooblaščenih inženirjev so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja. V delu, ki pa se nanaša na imena in priimke ter podpise predstavnikov pravnih oseb, za katere IP ni našel pravne podlage za razkritje, je z izrekom te odločbe odločil da se ti podatki prekrijejo.

(18) Ker je IP ugotovil, da organ v delu, ki se nanaša na zapisnik o tehničnem pregledu prosilca ni seznanil, da razpolaga z navedenim zapisnikom in ga napačno tudi ni prepozna kot zahtevani dokument, je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP v pritožbenem postopku odločil o dostopu do tega dokumenta, upoštevaje varovane osebne podatke. V delu pritožbe, ki se nanaša na vloge za oprostitev plačila NUSZ je IP odločil, da izjema davčne tajnosti iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana je tudi v tem delu ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v delu, ki se nanaša na vloge gospodarskih subjektov za oprostitev plačila NUSZ za obdobje 2019-2022 v ponovni postopek (1. točka izreka te odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno uporabiti materialno pravo in ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1.2 točko odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper preostali del odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Javno dostopen na: https://moc.celje.si/images/Datoteke/razno/NUSZ2017/Objavljen_odlok_NUSZ.PDF.

[2] htttps://e-uprava.gov.si/podrocja/nepremicnine-in-okolje/nepremicnine-stavbe/uporabno-dovoljenje.html.

[3] Tako pa izhaja tudi iz ustaljene prakse IP, glej na primer odločbe IP št. 090-289/2021 z dne 11. 11. 2021 in št. 090-241/2023 z dne 8. 9. 2023.