prosilec - Mestna občina Celje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper ugodilni odgovor (četrti odstavek 25. člena ZDIJZ). Ker je ugotovil, da je sporno vprašanje, katere dokumente je prosilec sploh zahteval, je njegovi pritožbi delno ugodil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek. V tem mora organ prosilca pozvati na dopolnitev in z njim razčistiti vprašanje, katere dokumente je sploh zahteval.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-18/2025/2

Datum: 27. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(dalje prosilec), z dne 20. 1. 2025, zoper odločitev Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, št. 090-1/2024-76 z dne 6. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 1. 2025 zoper prvo točko odločitve Mestne občine Celje, št. 090-1/2024-76 z dne 6. 1. 2025, se ugodi in se izpodbijani odgovor delno odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 10. 12. 2024 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval naslednje informacije:

1.    Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo zvočni zapis o poteku 14. redne seje Komisije za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, ki je bila v četrtek, 5. decembra 2024, ob 14. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma, Trg celjskih knezov 9, Celje?

2.    Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo poslovnik dela KVIAZ-a?

Prosil je, da mu organ zahtevane informacije zagotovi v elektronski obliki in mu jih pošlje po elektronski pošti.

Organ je prosilcu, z obvestilom št. 090-1/2024-76 z dne 6. 1. 2025, v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 10. 12. 2024, kjer prosilec v točki 1 zahteva dokumente, ki dokumentirajo zvočni zapis o poteku 14. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade z dne 5. 12. 2024 ob 14. uri, poslal povezavo do dokumenta - zapisnika te seje pripravljenega na podlagi zvočnega zapisa seje. V zvezi z 2. točko zahteve, v kateri je prosilec zahteval dokumente, ki dokumentirajo poslovnik dela KVIAZ-a, je organ prosilcu posredoval povezavo do dokumenta - poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje, ki v 3. členu
določa, da se določbe tega poslovnika smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta
in njihovih članov, saj delovna telesa mestnega sveta vključno s KVIAZ nimajo svojega poslovnika.

Zoper obvestilo organa št. 090-1/2024-76 z dne 6. 1. 2025 je prosilec pri organu dne 20. 1. 2025 vložil pritožbo, in sicer zoper prvo točko odgovora organa. Navaja, da je na vprašanje pod številko 2 odgovor prejel, glede vprašanja pod številko 1 (ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo zvočni zapis o poteku 14. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, ki je bila v četrtek, 5. decembra 2024, ob 14. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma,Trg celjskih knezov 9, Celje?) pa odgovora ni prejel, niti mu organ ni posredoval dokumenta, čeprav v odgovoru potrjuje njegov obstoj. Prav tako organ ni postopal pravilno, ker mu v zavrnilnem delu ni izdal odločbe.

Organ je pritožbo prosilca dne 23. 1. 2025 posredoval v odločanje IP. Navaja, da je prosilcu, v zvezi s 1. točko njegove zahteve z dne 10. 12. 2024, posredoval povezavo do zapisnika 14. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (KVIAZ), ki je bila v četrtek, 5. decembra 2024 ob 14. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma, Trg celjskih knezov 9, Celje. Ne drži očitek prosilca, da za vprašanje pod točko 1 ni dobil zahtevanega dokumenta, saj je dokument, ki dokumentira zvočni zapis zgoraj citirane seje, zapisnik te seje in prosilec ga je dobil kot povezavo v elektronskem sporočilu z dne 9. 1. 2025. V zvezi s tem še pojasnjuje, da ima zapisnik oznako »nepotrjen«, ker v času njegovega posredovanja še ni bilo naslednje seje komisije, na kateri se potrjuje zapisnik prejšnje seje. Glede na pojasnjeno po mnenju organa tudi ne drži prosilčeva druga pritožbena navedba, da organ ni postopal pravilno, ker ni izdal delne odločbe. Organ seveda ni izdal odločbe, ker zahteve ni zavrnil, ampak je prosilcu dokument poslal. Upoštevaje navedeno organ meni, da je pritožba prosilca neutemeljena in jo je treba zavrniti.

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani pritožbeni zadevi postopek teče na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, ki pravi, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi (četrti odstavek 25. člena ZDIJZ).

Organ je v z izpodbijanim odgovorom št. 090-1/2024-76 z dne 6. 1. 2025 štel, da je zahtevi prosilca v celoti ugodil, zato mu ni izdal (delno) zavrnilne odločbe. V nasprotju s tem pa iz pritožbe prosilca z dne 20. 1. 2025 izhaja, da prosilec šteje, da zapisnik 14. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade z dne 5. 12. 2024 ob 14. uri, ki mu ga je posredoval organ, ni dokument, ki ga je zahteval v 1. točki zahteve z dne 10. 12. 2024. Tako je sporno vprašanje, kateri dokument je prosilec želel pridobiti s tč. 1 zahteve z dne 10. 12. 2024 in ali mu je organ ta dokument tudi posredoval.

Po pregledu tč. 1 zahteve prosilca z dne 10. 12. 2024 IP ugotavlja, da je zahteva prosilca vsebinsko nejasna, zato je ni mogoče obravnavati.

Po oceni IP je dikcija zahteve »Ali obstajajo dokumenti, ki dokumentirajo zvočni zapis o poteku 14. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, ki je bila v četrtek, 5. decembra 2024, ob 14. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma, Trg celjskih knezov 9, Celje?« nejasna in jo je mogoče razumeti na več načinov. Tako, kot jo je razumel organ (torej, da potek citirane seje dokumentira posredovani zapisnik), možno pa jo je razumeti tudi širše, in sicer, da prosilec zahteva vse s tem povezane dokumente (torej ne zapisnika seje, ampak zvočni zapis seje ali njegov dobesedni prepis, to je magnetogram, če seveda kaj od tega sploh obstaja).

Organ bi z zahtevo prosilca, ki je očitno nejasna, moral postopati po prvem odstavku 18. člena ZDIJZ, ki pravi, da če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni. Ker organ ni postopal na ta način, torej prosilca ni pozval k dopolnitvi in odpravi nejasnosti zahteve, se izpodbijanega odgovora ne da preizkusiti (ker ni jasno, katere dokumente je prosilec sploh zahteval). Posledično je IP, na podlagi prvega in tretjega ostavka 251. člena ZUP, izpodbijani odgovor delno opravil in v tem delu zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

V ponovnem postopku bo namreč organ (upoštevaje 17. In 18. člen ZDIJZ) s prosilcem najlažje razčistil, katere dokumente je s tč. 1 zahteve z dne 10. 12. 2024 prosilec sploh zahteval. V ponovljenem postopku mora organ prosilca pozvati na dopolnitev, da se ta jasno opredeli, katere dokumente je zahteval. Če bo organ dalje ugotovil, da kateri od zahtevanih dokumentov vsebuje kakšno od izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V tem primeru bo moral organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere zakonske izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijani odgovor, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 251. člena ZUP, delno odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke