prosilec - Mestna občina Koper

Številka: 090-163/2026/9

Datum: 8. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi  … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 4. 2026, zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper, Medobčinske uprave Istre (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2026-6 z dne 8. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.   Pritožba prosilca z dne 9. 4. 2026, zoper odločbo Mestne občine Koper, št. 090-9/2026-6 z dne 8. 4. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 6. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov v elektronski obliki o dejanski izvedbi ukrepov v zvezi s preteklimi prijavami glede ponavljajočih se domnevnih nedovoljenih posegov v javno dobro, na območju … v Luciji, od leta 2019 naprej. Prosilec je zahteval:

1. dokazila o dejanski izvedbi ukrepov, in sicer: dokumentacijo, ki izkazuje, da je bila klančina dejansko odstranjena (npr. zapisnik o izvedbi, fotografije po posegu, poročilo izvajalca), datum izvedbe odstranitve in podatek o tem, kdo je ukrep izvedel (organ ali zunanji izvajalec),

2. stroškovnik odstranitve klančine, pogodbe ali naročila za izvedbo del (če obstajajo), podatek, kdo je nosil stroške in podatek o morebitnih postopkih za povračilo stroškov,

3. podatke o tem, ali je bil po odstranitvi izveden ponovni nadzor, ugotovitve glede ponovne vzpostavitve stanja in morebitnih nadaljnjih ukrepih,

4. dokumentacijo, ki izkazuje obravnavo drugih elementov prijave (nedovoljeno parkiranje, zapore z verigami, nadstreški, uporabo javnega dobra) in razloge, če ti elementi niso bili obravnavani. Če dokumenti ne obstajajo, je prosilec prosil za izrecno potrditev, da dokumentacija ne obstaja in da nadzor ni bil opravljen.  

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-9/2026-6 z dne 8. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi je pojasnil, da je z vpogledom v lastne evidence ter s preverbo pri pristojnih pooblaščenih uradnih osebah, ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 9. 4. 2026 vložil pritožbo, iz katere izhaja, da je mnenja, da mu zahtevane informacije niso bile posredovane v celoti. Iz posredovanega zapisnika (ki ga je prosilec pridobil na podlagi prej vložene zahteve po ZDIJZ) izhaja, da je bil 18. 12. 2025 na predmetni lokaciji izveden ukrep odstranitve klančine oziroma drugih ovir. Ker je ukrep izvedel oziroma naročil inšpektorat, ta v konkretnem primeru nastopa kot organ, ki vodi postopek in izvršbo ukrepa. Prepričan je, da mora organ razpolagati najmanj z naslednjo dokumentacijo: odločbo ali drugim aktom, ki predstavlja podlago za ukrep, zapisnikom o izvršbi oziroma izvedbi ukrepa, dokumentacijo o naročilu del, podatki o izvajalcu, finančno dokumentacijo (računi, stroškovnik) in evidenco o stroških in njihovem kritju. Nadalje prosilec navaja, da mu je organ (na podlagi prej vložene zahteve) posredoval zapisnik o ogledu, ni pa posredoval pravne podlage za izvedbo ukrepa, dokumentacije o dejanski izvedbi in finančne dokumentacije. Če dokumentacija obstaja, pa ni bila posredovana, organ krši ZDIJZ oziroma, če dokumentacija ne obstaja, to pomeni resno nepravilnost v delovanju organa (kar ni v pristojnosti IP). Nadalje navaja, da je odločba organa notranje nekonsistentna, saj potrjuje izvedbo ukrepa, hkrati pa ne onemogoča preverjanja zakonitosti in gospodarnosti ravnanja. Poleg tega organu očita, da ni posredoval dokumentacije o drugih zaznanih kršitvah (parkirišča, zapore, nadstreški), celotne komunikacije z Občino Piran in dokumentacije v zvezi z upravljanjem javnega dobra. Prosilec predlaga, da IP odpravi izpodbijano odločbo, naloži organu posredovanje zahtevane dokumentacije oziroma ugotovi, ali organ z dokumentacijo razpolaga. V predmetni zadevi gre za vprašanje sledljivosti in zakonitosti izvedenih ukrepov ter transparentnost porabe javnih sredstev.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 9. 4. 2026, odstopil v reševanje IP. V dopisu o odstopu pritožbe je pojasnil, da je pred odločitvijo preveril morebitni obstoj zahtevane informacije v dokumentarnem sistemu VOPI ter neposredno pri občinskih inšpektorjih, ki bi lahko imeli zahtevane dokumente. Glede na dejstvo, da ni bilo mogoče identificirati dodatne dokumentacije, je zahtevo prosilca zavrnil.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca in mu jih je posledično dolžan predložiti.

(7) IP ugotavlja, da je organ že na podlagi predhodno vložene zahteve prosilca z dne 2. 3. 2026 prosilcu posredoval določene dokumente in podatke v zvezi s preteklimi prijavami glede ponavljajočih se domnevnih nedovoljenih posegov v javno dobro na območju Podvozne ceste, med križiščema Kogojeve ulice in Kosmačeve ulice v Luciji, od leta 2019 naprej. Organ je v zvezi s to zahtevo izdal odločbo 090-9/2026-4 z dne 27. 3. 2026 in zahtevi prosilca delno ugodil ter mu posredoval določene dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Iz dokumentov v zadevi ni razvidno, da bi prosilec zoper to odločbo vložil pritožbo. Dne 4. 6. 2026 je prosilec podal novo zahtevo, kot dopolnitev prvotne zahteve, ki jo je organ v celoti zavrnil z izpodbijano odločbo, z argumentom, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(8) IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

(10) IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Organ lahko odgovore na vprašanja, prosilcem omogoči v okviru Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami). ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

(11) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP organu poslal več pozivov, in sicer poziv št. 090-163/2026/3 z dne 20. 4. 2026, št. 090-163/2026/5 z dne 18. 5. 2026 in št. 090-163/2026/7 z dne 29. 5. 2026. S pozivom št. 090-163/2026/5 z dne 18. 5. 2026, je IP organ pozval na predložitev dokumentov, iz katerih so razvidne informacije, ki jih je zahteval prosilec, in če z dokumenti ne razpolaga, ga je pozval na pojasnilo in predložitev dokazil. Organ je v odgovoru št. 090-9/2026-13 z dne 25. 5. 2026 pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Prosilcu je bila na podlagi že prej vložene zahteve po ZDIJZ, z dne 2. 3. 2026 posredovana vsa dokumentacija, ki se nanaša na zahtevo prosilca. Organ je pojasnil, da je uradna oseba opravila podroben vpogled v dokumentarni sistem VOPI. Iskanje je potekalo v zbirkah dokumentarnega gradiva s pomočjo naslednjih ključnih besed in oznak: številka parcele (5248/25, k.o. Portorož), betoniranje in postavitev klančine. Iskanje ni našlo novih dokumentov. Organ je še pojasnil, da je obstoj dokumentov preverjal tudi neposredno pri pristojnih uradnih osebah – medobčinskih inšpektorjih, ki so vodili oziroma vsebinsko poznali zadevo. Opravljeni so bili razgovori s sodelavci, ki so potrdili, da druga oz. dodatna dokumentacija v tej zadevi ne obstaja. O opravljanih poizvedbah in izjavah inšpektorjev je bil sestavljen uradni zaznamek št. 090-9/2026-12 z dne 22. 5. 2026 (v nadaljevanju uradni zaznamek), ki ga je organ poslal v prilogi. Organ je odgovoru priložil tudi zaslonske slike iskanja v dokumentarnem sistemu VOPI.

(12) IP je vpogledal v predložen uradni zaznamek organa, iz katerega izhaja, da je organ glede zahtevanih dokumentov opravil poizvedbo pri pristojnih uradnih osebah in v dokumentarnem sistemu VOPI ter kot predmet zahteve identificiral tiste dokumente, ki jih je prosilcu že posredoval v okviru predhodno vložene zahteve in se nahajajo v spisih št. 062-217/2024 in št. 062-606/2024.

(13) IP je glede na pojasnila organa, organu poslal dodaten poziv št. 090-163/2026/7 z dne 29. 5. 2026, v katerem ga je pozval na predložitev popisov spisov št. 062-217/2024 in št. 062-606/2024, skupaj s spisovno dokumentacijo.  Organ je zahtevane dokumente predložil dne 2. 6. 2026. IP je pregledal dokumente v obeh spisih in ugotavlja, da organ z določenimi dokumenti, iz katerih bi morebiti izhajale informacije, ki jih je zahteval prosilec v 3. točki zahteve, sicer razpolaga, vendar z njimi v času izdaje izpodbijane odločbe še ni razpolagal v materialni obliki. Predmet presoje so namreč dokumenti, ki so nastali do izdaje izpodbijane odločbe, saj je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe organa prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe.[1] Posledično IP ni odločal o dokumentih, ki so nastali po 8. 4. 2026, saj je IP pri odločanju vezan na presojo zakonitosti izdane odločbe in na trenutek, ko je organ izdal izpodbijano odločbo, kar pomeni, da je odločal zgolj o tisti dokumentaciji, ki je v času izdaje odločbe že obstajala. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico dostopa do informacij javnega značaja samo glede dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja, in torej na podlagi tega pritožbenega postopka ne more pridobiti dokumentov, s katerimi organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Kasnejša sprememba dejanskega stanja, nastala po izdaji izpodbijane odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne more vplivati. Lahko pa so ti dokumenti predmet nove zahteve po ZDIJZ. Glede na pojasnjeno, IP ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki so bili predmet zahteve prosilca.

(14) IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki (ob izdaji odločbe organa prve stopnje).

(15) Glede pritožbenih navedb prosilca, da mu je organ (na podlagi prej vložene zahteve) posredoval zapisnik o ogledu, ni pa posredoval pravne podlage za izvedbo ukrepa, IP pojasnjuje, da je bil zapisnik o ogledu posredovan na podlagi prej vložene zahteve, o kateri je organ odločil z odločbo št. 090-9/2026-4 z dne 27. 3. 2026, ki pa ni predmet tega pritožbenega postopka. IP ugotavlja, da posredovanje pravne podlage ni bilo predmet predmetne zahteve z dne 6. 4. 2026. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Ker informacije glede pravne podlage, niso bile predmet zahteve, niso bile predmet presoje tega pritožbenega postopka.

(17) IP je glede na pojasnjeno pravno argumentacijo sledil odločitvi organa, da z dokumenti, ki so predmet zahteve ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. IP je zato pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                                   

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)                                                      

raziskovalka IP                                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP                                                                                                                                               

[1] Glej odločbe IP: št. 090-228/2021 z dne 2. 12. 2021 in 090-314/2025 z dne 11. 9. 2025.