prosilec - Medobčinska inšpekcija in redarstvo občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-20/2026/4
Datum: 28. 5. 2026
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 246. člena, drugega odstavka 251. člena in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………….., ki ga po pooblastilu zastopa ………… (v nadaljevanju: prosilec) z dne 6. 1. 2026 in dopolnitvi z dne 15. 1. 2026, zoper odločbo Medobčinske inšpekcije in redarstva občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina, Tešanovci 31, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju: organ), št. 02000-197/2025-11 z dne 18. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji
S K L E P
1. Pritožba prosilca z dne 6. 1. 2026 in dopolnitev z dne 15. 1. 2026, zoper odločbo Medobčinske inšpekcije in redarstva občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina, Tešanovci 31, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju: organ), št. 02000-197/2025-11 z dne 18. 12. 2025, se zavrže v delu, ki se nanaša na dostop do elektronskih kopij dokumentov, s katerimi organ razpolaga v zvezi z izvršitvijo odločbe MIR, št. 061-130/2024/8 in pripravo posebnega sklepa o stroških v točkah, navedenih pod št. 1 in 10 zahteve prosilca z dne 27. 8. 2025, in sicer glede naslednjih dokumentov:
- zapisnik o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024-1 z dne 10. 7. 2024 (1 stran),
- dokumentom z naslovom »Vročitev zapisnika o ogledu in poziv za izjavo v postopku inšpekcijskega nadzora«, št. 061-130/2024-2, z dne 12. 7. 2024 (2 strani),
- pisna izjava stranke, št. 061-130/2024/3 z dne 31. 7. 2024 (3 strani), s prilogami (pooblastilo, fotografije, skupaj 10 strani),
- odločba, št. 061-130/2024-8 (4 strani),
- pritožba na odločbo, št. 061-130/2024/9 z dne 11. 11. 2024 (4 strani), s prilogo potrdilom plačila (1 stran) in predlogom za izločitev (1 stran),
- dopis z naslovom »Predložitev spisa zoper odločbo Medobčinske inšpekcije in redarstva«, št. 061-130/2024-10 z dne 18. 11. 2024 (1 str.),
- dopis, št. 02000-198/2025-1 z dne 3. 9. 2025 (1 stran), s prilogo zapisnik, št. 061-130/2024-11 z dne 2. 12. 2024 (1 str.),
- priloge k elektronskemu sporočilu o rešitvi pritožbe na županstvu, št. 061-130/2024-12 z dne 4. 2. 2025, in sicer:
o sklep, št. 061-10/2024-3 z dne 13. 1. 2025 (2 strani),
o dopis, št. 061-0010/2024-2 z dne 6. 1. 2025 (1 stran),
o račun občine, št. 2024/1102 (1 stran),
o račun izvajalca, št. 210/2024 (1 stran),
- priloge k dopisu, št. 061-130/2024/13 z dne 5. 2. 2025, in sicer:
o sklep, št. 061-10/2024-3 z dne 13. 1. 2025 (2 strani),
o dopis, št. 061-0010/2024-2 z dne 6. 1. 2025 (1 stran),
o račun občine, št. 2024/1102 (1 stran),
o račun izvajalca, št. 210/2024 (1 stran).
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
In
O D L O Č B O
1. Pritožbi prosilca z dne 6. 1. 2026 in dopolnitvi z dne 15. 1. 2026, zoper odločbo Medobčinske inšpekcije in redarstva občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina, Tešanovci 31, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju: organ), št. 02000-197/2025-11 z dne 18. 12. 2025, ki se nanaša na dostop do elektronskih kopij dokumentov, s katerimi organ razpolaga v zvezi z izvršitvijo odločbe MIR, št. 061-130/2024/8 in pripravo posebnega sklepa o stroških v točkah, navedenih pod št. 1 in 10 zahteve prosilca z dne 27. 8. 2025, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati:
a. spremno elektronsko sporočilo k dokumentu z naslovom »Inšpekcijski nadzor – poziv za posredovanje povratnih informacij«, št. 061-130/2024-4 z dne 6. 9. 2024 (1 stran), tako, da prekrije elektronski naslov za besedo »Za:«,
b. Vročilnici k dopisu, št. 061-130/2024-10 z dne 18. 11. 2024 tako, da:
- v vročilnici št. RB 2344 5559 3 SI prekrije podpis naslovnika,
- posreduje vročilnico, št. RB 2344 5563 3 SI.
c. Elektronsko sporočilo o rešitvi pritožbe na županstvu, št. 061-130/2024/12 z dne 4. 2. 2025 (1 stran), z vročilnico odvetniku, tako da:
- prekrije ime in priimek fizične osebe v zadevi na vrhu dokumenta, v nazivu priponke račun in v drugi vrstici besedila dopisa,
- posreduje vročilnico odvetniku.
d. Dopis, št. 061-130/2024/13 z dne 5. 2. 2025 (1 stran), s prilogami »Izpis iz oddajne knjige občine Grad« (1 stran) in izpis »sledenje pošiljk« za odvetniško pisarno RA843371306si in za RA843371297SI (2 strani), tako da:
- v dopisu št. 061-130/2024/13 z dne 5. 2. 2025 prekrije ime in priimek fizične osebe v zadevi in v drugi vrstici besedila dopisa,
- v izpisu iz »Oddajne knjige občine Grad« prekrije v 1. vrstici podatek o naslovniku in naslovni pošti, v celoti pa prekrije vsebino pod 3., 4., 5. in 6. vrstico predmetnega izpisa,
- v RA843371297SI prekrije ime in priimek fizične osebe in pri št. 3, 2. in 1. poštna številka in pošta,
- posreduje prilogo izpis »sledenje pošiljk, št. RA843371306si, za odvetniško pisarno.
2. V preostalem delu se pritožba, z dopolnitvijo zavrne, in sicer glede:
- izvedbe delnega dostopa že poslanih dokumentov:
· dopis z naslovom »Inšpekcijski nadzor – poziv za posredovanje povratnih informacij«, št. 061-130/2024-4 z dne 6. 9. 2024 (1 stran);
· dopisa, št. 061-130/2024-5 z dne 19. 9. 2024 (2 strani),
· zapisnika, št. 061-130/2024-6 z dne 16. 10. 2024 (1 stran),
· zapisnika, št. 061-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024 (1 stran), in
· dokument, št. 061-130/2024-11 z dne 2. 12. 2024 (1 stran).
- fotografij k dokumentom, in sicer k:
· zapisniku o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024/1 z dne 10. 7. 2024 (3 strani fotografij);
· dopisu, št. 061-130/2024-5 z dne 19. 9. 2024 (2 fotografiji);
· zapisniku, št. 061-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024 (4 fotografije na 2 straneh);
· zapisniku, št. 061-130/2024-11 z dne 2. 12. 2024 (6 fotografij na 3 straneh);
- drugih vročilnic k dokumentom, s katerimi organ ne razpolaga, in sicer:
· k zapisniku, št. 061-130/2024-1 z dne 10. 7. 2024,
· k zapisniku, št. 061-130/2024-6 z dne 16. 10. 2024,
· k zapisniku, št. 061-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024, in
· k pritožbi na odločbo, št. 061-130/2024/9 z dne 11. 11. 2024.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 27. 8. 2025 po elektronski pošti organu posredoval zahtevo za pridobitev elektronskih kopij dokumentov, s katerimi razpolaga organ v zvezi z izvršitvijo odločbe organa, št. 061-130/2024-8 in pripravo posebnega sklepa o stroških, po ZDIJZ:
1. del inšpekcijskega spisa (zapisniki, uradne zaznambe, korespondence z občino),
2. dokazi o lokaciji in obsegu: koordinate/situacije z vrisom v kataster (EPSG:3794 – D96/TM; zaželeno CSV/GeoJSON/DXF), zapisnik o izvršitvi (datum, trasa, dolžine: 20 m vs 36 m), foto pred/po z metapodatki,
3. stroškovna dokazila: tehtalni in prevozni lisi, dnevniki ur/strojev, naročilnice/pogodbe (z aneksi/odredbami), situacije/obračuni, razčlenjena specifikacija, ceniki/kalkulacije/ponudbe,
4. (osnutek ali izdan) poseben sklep/odločba o stroških (če obstaja),
5. zapisniki o ogledu, primopredaji/prevzemu, končnem obračunu, stališča nadzora,
6. e-račun (XML) izvajalca in spremljajoča dokumentacija,
7. potrdila deponije (lokacija, prevzem), tehtalni list z žigom/podpisom,
8. odlok/izpis LC 1553 (ID, km) in izsek GJI/cestni svet ob parc. 1515 (ali napotitev),
9. (če obstaja) vodno soglasje/pojasnilo, da ni potrebno; gradbene izjave,
10. vročilnice/pošiljke (odločba, opomini, račun, dopis občina ↔ MIR),
11. listine o navoženem gramozu (kot izhaja iz zapisnika ogleda): datum/i, ocenjena količin (m3/t), koordinate/situacija (1515 ali cestni svet), razlog za odstranitev, stroškovna razčlenitev,
12. razmejitveni obračun: ločitev postavk odstranitve navoza od postavk izvršitve izreka (20 m na 1515), s pravno podlago in delilnikom količine (m3/km/ure).
(2) Organ je o prej navedeni zahtevi prosilca dne 23. 9. 2025 izdal odločbo, št. 02000-197/2025-3, s katero je zahtevo zavrnil.
(3) Zoper odločitev organa je prosilec po pooblaščenki za postopek dostopa do informacij javnega značaja vložil pritožbo dne 9. 10. 2025, o kateri je IP odločil z odločbo, št. 090-488/2025/6 z dne 24. 11. 2025, in pritožbi delno ugodil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, v delu, ki se nanaša na 1. in 10. točko zahteve prosilca z dne 27. 8. 2025, z napotkom, da je organ dolžan v ponovljenem postopku presojati vso dokumentacijo, s katero razpolaga v materializirani obliki, in ki se nanaša na 1. točko (del inšpekcijskega spisa: zapisniki, uradne zaznambe, korespondenca z občino) in 10. točko (vročilnice/pošiljke: odločba, opomini, račun, dopis Občina ↔ MIR) zahteve prosilca z dne 27. 8. 2025. V preostalem delu je pritožbo prosilca IP zavrnil.
(4) Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo, št. 02000-197/2025-11 z dne 18. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe zahtevi prosilca ugodil, v obrazložitvi pa navedel dokumente, ki se prosilcu posredujejo, in sicer:
- zapisnik o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024-1 z dne 10. 7. 2024,
- vročitev zapisnika o ogledu in poziv za izjavo v postopku inšpekcijskega nadzora, št. 061-130/2024-2, z dne 12. 7. 2024 in vrnjena vročilnica kot dokazilo o vročitvi dokumenta,
- inšpekcijski nadzor - poziv za posredovanje povratnih informacij, št. 061-130/2024-4, z dne 6. 9. 2024,
- prejet dopis po e - pošti, knjižen pod št. 061-130/2024-5, z dne 19. 9. 2024,
- zapisnik o izjavi stranke, št. 061-130/2024-6, z dne 16. 10. 2024,
- zapisnik o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024-7, z dne 16. 10. 2024,
- odločba, št. 061-130/2024-8, z dne 16. 10. 2024 in vročilnici, kot dokazilo o vročitvi dokumenta,
- zapisnik o kontrolnem inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024-11, z dne 2. 12. 2024 in vročilnica, kot dokazilo o vročitvi dokumenta.
(5) Prosilec se je zoper izpodbijano odločbo dne 6. 1. 2026 pritožil. Ker je bila pritožba nepopolna, je organ prosilca pozval na dopolnitev pritožbe, s pozivom, št. 02000-197/2025-14 z dne 15. 1. 2026. Prosilec je pritožbo dopolnil dne 15. 1. 2026. Prosilec v pritožbi navaja 6 točk pritožbenih razlogov, in sicer:
1. Nepopolno posredovanje dokumentacije glede na ugotovljeno vsebino spisa: prosilec navaja, da iz odločbe IP izhaja, da spis, št. 061-130/2024, obsega tudi sklope: 061-130/2024/3, /9, /10, /12 in /13, ki v seznamu posredovanih dokumentov niso navedeni niti priloženi. Organ v odločbi ne pojasni, ali so bili ti dokumenti: že vročeni, ali ne obstajajo, ali pa jih šteje za izločene iz drugega razloga.
2. Neobrazloženost in nepreizkusljivost odločbe: prosilec navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ne poda jasnega odgovora, ali so manjkajoči sklopi (/3, /9, /10, /12, /13) pri MIR in zakaj mu niso posredovani, ali naj bi jih že prejel, ali je pri kateremkoli dokumentu uporabljen delni dostop in kakšen je njegov obseg.
3. Nepopolna obravnava 10. točke zahtevka (vročilnice/pošiljke) - posredovan je le del, brez pojasnil o preostalem: prosilec navaja, da je organ priložil vročilnice za del dokumentov (npr. za 061-130/2024-2, -8 in -11), ne pojasni pa, ali vročilnice/pošiljke za ostale sklope spisa (zlasti za manjkajoče sklope /3, /9, /10, /12, /13) obstajajo in zakaj mu niso posredovane. Nadalje prosilec navaja, da organ ne pojasni, ali so v spisu tudi dokazila o vročitvah/pošiljanju za druge relevantne pošiljke v tej zadevi.
4. Fotografije/foto-priloge: prosilec navaja, da iz listin izhaja, da fotografije obstajajo, v posredovanem paketu pa jih ni prejel.
5. Pretirana in nesorazmerna anonimizaclja: prosilec navaja, da je organ delni dostop uporabil tako, da dokumenti postajajo nejasni in neuporabni. Meni, da v takšni obliki anonimizacija ni več usmerjena v varstvo osebnih podatkov, temveč pomeni dejansko prikritje vsebine. Nadalje navaja, da: nazivi javnih organov niso varovani osebni podatki, če je izvajalec del pravna oseba, to praviloma ni osebni podatek, zakrivanje identitete zavezanca/vlagatelja v dokumentih istega konkretnega postopka je po njegovem mnenju v danem kontekstu nesorazmerno. Meni, da zakrivanje ključnih identifikatorjev (npr. parcelnih oznak, kadar so te bistvene za razumevanje vsebine) ustvarja nejasnost in otežuje pravno varstvo.
6. Zavajajoč procesni vtis »popolne ugoditve«: prosilec meni, da mora organ jasno razmejiti, o čem v ponovnem postopku sploh odloča.
(6) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 02000-197/2025-16 z dne 16. 1. 2026, odstopil v odločanje IP.
(7) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je z organom dne 7. 5. 2026 opravil telefonski razgovor.
Pritožba se glede dokumentov, s katerimi prosilec že razpolaga, zavrže.
Glede preostalih dokumentov je pritožba delno utemeljena.
(8) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(9) IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do informacije, ni relevanten. Organ na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes.
(10) IP ob tem posebej poudarja, da so predmet presoje samo dokumenti iz spisov zadev, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja ob izdaji druge odločbe, torej do dne 18. 12. 2025 in ustrezajo zahtevi prosilca. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se namreč vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je druge prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico dostopa do informacij javnega značaja glede dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v času drugega odločanja.
(11) Prosilčeve pritožbene navedbe se nanašajo na celoten izrek izpodbijane odločbe, navaja, da je »ugoditev« v izreku navidezna, dostop do zahtevanega dela spisa pa mu je onemogočen, s čimer meni, da se odločbe ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev pravil postopka.
(12) IP se strinja s pritožbenimi navedbami prosilca in ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato gre za bistveno kršitve postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je ugotovil, da niti iz izreka niti iz obrazložitve ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov, s katerimi razpolaga, je organ zahtevo zavrnil oziroma prosilcu omogočil delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organ je namreč v izreku navedel, da se zahtevi prosilca ugodi, v obrazložitvi pa zgolj naštel dokumente, ki se mu posredujejo, brez navedbe, v katerem delu se izvede delni dostop. IP je dopolnil postopek in vpogledal v spis organa, št. 061-130/2024 in ugotovil, s katerimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca organ razpolaga ter se opredelil, do katerih dokumentov oz. delov dokumenta se prosilcu dostop dovoli. Na ta način je IP odpravil tudi omenjeno pomanjkljivost postopka na prvi stopnji. IP je spoznal, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z izpodbijano odločbo, zato jo je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.
(13) IP se je najprej opredelil do vprašanja, ali zahtevane informacije javnega značaja sploh obstajajo.
(14) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(15) Po pregledu spisa organa IP tako najprej ugotavlja, da vsebinski obseg prosilčeve zahteva obsega dokumente v inšpekcijskem spisu, št. 061-130/2024, in sicer od zaporedne številke 1 do vključno 13. Po skrbnem vpogledu v spis, št. 061-130/2024 je IP ugotovil, da organ razpolaga z:
1. zapisnikom o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024-1 z dne 10. 7. 2024 (1 stran), s fotografijami (3 strani),
2. dokumentom z naslovom »Vročitev zapisnika o ogledu in poziv za izjavo v postopku inšpekcijskega nadzora«, št. 061-130/2024-2, z dne 12. 7. 2024 (2 strani), skupaj s prilogo, zapisnikom o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024-1 z dne 10. 7. 2024 (1 stran) in vročilnico RB 2175 1061 8 SI,
3. pisno izjavo stranke, št. 061-130/2024/3 z dne 31. 7. 2024 (3 strani), s prilogami (pooblastilo, fotografije, skupaj 10 strani), pisemska ovojnica,
4. dokumentom z naslovom »Inšpekcijski nadzor – poziv za posredovanje povratnih informacij«, št. 061-130/2024-4 z dne 6. 9. 2024 (1 stran), s spremnim elektronskim sporočilom (1 stran), in potrdilom o branju z dne 11. 9. 2024 (1 stran),
5. dopisom, št. 061-130/2024-5 z dne 19. 9. 2024 (2 strani), z 2 fotografijama,
6. zapisnikom, št. 061-130/2024-6 z dne 16. 10. 2024 (1 stran),
7. zapisnikom, št. 061-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024 (1 stran), s 4 fotografijami na 2 straneh,
8. odločbo, št. 061-130/2024-8 z dne 16. 10. 2024 (4 strani), z vročilnico odvetniku in RB 2175 1456 6 SI,
9. pritožbo na odločbo, št. 061-130/2024/9 z dne 11. 11. 2024 (4 strani), s prilogo potrdilom plačila (1 stran), predlogom za izločitev (1 stran) in pisemsko ovojnico,
10. dopis z naslovom »Predložitev spisa zoper odločbo Medobčinske inšpekcije in redarstva«, št. 061-130/2024-10, z dne 18. 11. 2024 (1 str.), z vročilnicama, št. RB 2344 5559 3 SI in št. RB 2344 5563 3 SI,
11. dokument, št. 061-130/2024-11 z dne 2. 12. 2024 (1 stran), z vročilnico RB 2344 6432 6 SI in 6 fotografijami na 3 straneh in z dopisom, št. 02000-198/2025-1 z dne 3. 9. 2025 (1 stran),
12. elektronskim sporočilom o rešitvi pritožbe na županstvu, št. 061-130/2024/12 z dne 4. 2. 2025 (1 stran), s prilogami:
- sklep, št. 061-10/2024-3 z dne 13. 1. 2025 (2 strani),
- z vročilnico odvetniku,
- dopis, št. 061-0010/2024-2 z dne 6. 1. 2025 (1 stran),
- račun občine, št. 2024/1102 (1 stran),
- račun izvajalca, št. 210/2024 (1 stran),
13. dopisom, št. 061-130/2024/13 z dne 5. 2. 2025 (1 stran), s prilogami:
- sklep, št. 061-10/2024-3 z dne 13. 1. 2025 (2 strani),
- z vročilnico odvetniku,
- dopis, št. 061-0010/2024-2 z dne 6. 1. 2025 (1 stran),
- račun občine, št. 2024/1102 (1 stran),
- račun izvajalca, št. 210/2024 (1 stran),
- Izpis iz »Oddajne knjige občine Grad« (1 stran),
- izpis »sledenje pošiljk« za odvetniško pisarno RA843371306si in za RA843371297SI (2 strani),
- s kopijo pisemske ovojnice, ki ima označeno RA 8700 8707 6 SI.
V obravnavani zadevi tako ni sporno, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do teh dokumentov v celoti dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa.
(16) Nadalje je IP ugotovil, da se prosilec ne pritožuje zoper že prejete vročilnice k dokumentom: št. 061-130/2024-2, 061-130/2024-8 in 061-130/2024-11. Ravno tako iz njegove zahteve ne izhaja, da bi zahteval pisemske ovojnice oziroma potrditve o branju k vhodnim dokumentom, št. 061-130/2024-3, št. 061-130/2024-4 in št. 061-130/2024/9 in kopijo pisemske ovojnice z označbo RA 8700 8707 6 SI, k vhodnemu dokumentu 061-130/2024/13. Zahteva namreč vsa dokazila o vročitvi/pošiljanju za vseh 13 relevantnih sklopov spisa oziroma obrazložitev, zakaj ne obstajajo. Glede na navedeno IP v tem odstavku navedenih dokumentov ni štel kot predmet tega pritožbenega postopka.
K 1. TOČKI SKLEPA
Dokumenti, s katerim prosilec že razpolaga in pravni interes
(17) Prvi odstavek 240. člena ZUP določa, da organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če: ni dovoljena, ni pravočasna, je ni vložila upravičena oseba ali pritožnik nima pravnega interesa. Prvi odstavek 246. člena ZUP določa, da če pritožbe zaradi razlogov iz prvega odstavka 240. člena tega zakona ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe.
(18) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavani zadevi je IP ugotovil, da prosilec v času odločanja IP že razpolaga z naslednjimi dokumenti:
- zapisnik o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024-1 z dne 10. 7. 2024 (1 stran), ter dopis z dokumentom z naslovom »Vročitev zapisnika o ogledu in poziv za izjavo v postopku inšpekcijskega nadzora«, št. 061-130/2024-2, z dne 12. 7. 2024 (2 strani), ki sta bila oba prosilcu vročena dne 24. 7. 2024, kar je razvidno iz vročilnice organu o osebni vročitvi, RB 2175 1061 8 SI;
- pisna izjava stranke, št. 061-130/2024/3 z dne 31. 7. 2024 (3 strani), s prilogami (pooblastilo, fotografije, skupaj 10 strani), gre namreč za vhodni dokument pri organu, katerega avtor je pooblaščenec prosilca;
- odločba, št. 061-130/2024-8 (4 strani), vročena pooblaščencu prosilca s fikcijo vročitve,
- pritožba na odločbo, št. 061-130/2024/9 z dne 11. 11. 2024 (4 strani), s prilogo potrdilom plačila (1 stran) in predlogom za izločitev (1 stran), gre namreč za vhodni dokument pri organu, katerega avtor je pooblaščenec prosilca;
- dopis z naslovom »Predložitev spisa zoper odločbo Medobčinske inšpekcije in redarstva«, št. 061-130/2024-10 z dne 18. 11. 2024, (1 str.), ki je bil pooblaščencu prosilca vročen 29. 11. 2024, kar je razvidno iz vročilnice organu o osebni vročitvi, RB 2344 5559 3 SI;
- dopis, št. 02000-198/2025-1 z dne 3. 9. 2025 (1 stran), s prilogo zapisnik, št. 061-130/2024-11 z dne 2. 12. 2024 (1 str.), ki je bil pooblaščencu prosilca vročen 12. 9. 2025, kar je razvidno iz vročilnice organu o osebni vročitvi, RB 2344 6432 6 SI;
- priloge k elektronskem sporočilu o rešitvi pritožbe na županstvu, št. 061-130/2024-12 z dne 4. 2. 2025 in enake priloge tudi k dopisu, št. 061-130/2024/13 z dne 5. 2. 2025, in sicer:
o sklep, št. 061-10/2024-3 z dne 13. 1. 2025 (2 strani), ki je bil vročen pooblaščencu prosilca, kar izhaja iz vročilnice o osebni vročitvi, in
o dopis plačilo računa, št. 061-0010/2024-2 z dne 6. 1. 2025 (1 stran), z računom občine, št. 210/2024 (1 stran) in računom izvajalca, št. 2024/1102 (1 stran), vročen pooblaščencu prosilca in prosilcu, kar izhaja iz dokazila o vročitvi (sledenje pošiljk).
(19) Da prosilec v celoti razpolaga z dokumenti, navedenimi v prejšnjem odstavku (v izvorni obliki, torej brez prekritih podatkov), izhaja iz vpogleda v spis zadeve pri organu, št. 061-130/2024 in dopisa organa IP, št. 02000-197/2025-9 z dne 10. 11. 2025. Prvi odstavek 88. člena ZUP določa, da kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu. Nadalje četrt odstavek istega člena določa, da se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu.
(20) Pravni interes je procesna predpostavka, na katero IP pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Slednje pomeni, da si prosilec tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka v tem delu, zato je treba njegovo pritožbo v tem delu zavreči. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021, odločbi št. 090-35/2025 z dne 7. 3. 2025 in odločbi št. 090-484/2024 z dne 13. 3. 2025. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati.
(21) Ker mora IP ves čas pritožbenega postopka po uradni dolžnosti paziti, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vodenje pritožbenega postopka in ker je v obravnavani zadevi ugotovil, da je treba pritožbo zavreči na podlagi prvega odstavka 246. člena v povezavi s 4. alinejo prvega odstavka 240. člena ZUP in prvim odstavkom 13. člena ZUP, se ni bil pristojen vsebinsko spuščati v obravnavo pritožbe v tem delu. IP je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
K 1. TOČKI ODLOČBE
Dostop do dokumentov, s katerimi prosilec še ne razpolaga
(22) V nadaljevanju je IP odločal o dostopu do preostalih dokumentov, glede katerih je ugotovil, da so predmet prosilčeve zahteve, in da organ z njimi razpolaga, prosilec pa (glede na ugotovljeno dejansko stanje) z njimi še ne razpolaga IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali obravnavani dokumenti vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in bi bilo prosilcu treba omogočiti delni dostop do dokumenta, v skladu s 7. členom ZDIJZ.
(23) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).
(24) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.
(25) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.
(26) IP je tako v nadaljevanju odločal o dostopu do:
a. spremnega elektronskega sporočila k dokumentu z naslovom »Inšpekcijski nadzor – poziv za posredovanje povratnih informacij«, št. 061-130/2024-4 z dne 6. 9. 2024 (1 stran),
b. Vročilnici k dopisu, št. 061-130/2024-10: št. RB 2344 5559 3 SI in št. RB 2344 5563 3 SI,
c. Elektronskega sporočila o rešitvi pritožbe na županstvu, št. 061-130/2024/12 z dne 4. 2. 2025 (1 stran), z vročilnico odvetniku,
d. Dopisa, št. 061-130/2024/13 z dne 5. 2. 2025 (1 stran), s prilogami »Izpis iz oddajne knjige občine« in izpis »sledenje pošiljk« za odvetniško pisarno RA843371306si in za RA843371297SI.
(27) IP je glede dokumenta pod alinejo a. (26) točke te odločbe ugotovil, da dokument vsebuje elektronski naslov prijavitelja, kar predstavlja izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ, kot bo pojasnjena v nadaljevanju te odločbe. Zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, je mogoče delno ugoditi, organ pa je dolžan posredovati spremno elektronsko sporočilo k dokumentu z naslovom »Inšpekcijski nadzor – poziv za posredovanje povratnih informacij«, št. 061-130/2024-4 z dne 6. 9. 2024, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(28) IP je glede dokumenta pod alinejo b. (26) točke te odločbe ugotovil, da dokument vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v obravnavano odločbo je namreč ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer:
- ime in priimek odvetnika ter poslovni naslov,
- podpis pristojne osebe iz odvetniške pisarne in pri županji.
IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Odločitev IP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:
- ime in priimek odvetnika nista varovana osebna podatka, saj opravljanje odvetniškega poklica sodi v javno sfero. Odvetništvo je v 1. odst. 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOdv) namreč opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da kadar odvetniki ne nastopajo kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenci strank, njihovo ime, priimek ter poslovni naslov, niso varovani osebni podatki[1], kar pomeni, da ta podatek ne predstavljaj izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega pa je v konkretnem primeru predmet presoje zgolj podatek o odvetniku stranke, brez podatka o stranki, ki ne nastopa v funkciji fizične osebe, temveč v vlogi opravljanja odvetniškega poklica, zato na ta način niti ni razvidno, koga odvetnik po pooblastilu zastopa.
- pravna podlaga za razkritje podpisa zaposlenega pri odvetniški pisarni ni podana, saj ta podatek ne predstavlja podatka, ki bi bil povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, niti podatka o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da ta podatek predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZVOP-2 v 92. členu določa možnost (in ne dolžnost), da osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače. IP ugotavlja, da ima predmetna odvetniška pisarna javno objavljen samo splošne podatke, nima pa objavljenih imen in priimkov zaposlenih, zato tudi za razkritje podpisa zaposlene osebe ne obstoji zakonska podlaga, in sicer 92. člen ZVOP-2,
- pravna podlaga za razkritje podpisa zaposlenega pri županji, ki je javni uslužbenec, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
IP je ugotovil, da za razkritje navedenega osebnega podatka ni podane pravne podlage in gre zato za t.i. varovan osebni podatek, vendar je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(29) IP je glede dokumentov pod alinejo c. in d. (26) točke te odločbe ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer:
- v dokumentu, št. 061-130/2024/12: ime in priimek fizične osebe v zadevi na vrhu dokumenta, v nazivu priponke račun in v drugi vrstici besedila dopisa, ime in priimek direktorice občinske uprave in njen službeni elektronski naslov, naziv in naslov občine,
- v dokumentu, št. 061-130/2024/13: ime in priimek fizične osebe v zadevi in v drugi vrstici besedila dopisa, ime in priimek direktorice občinske uprave, naziv in naslov občine,
- v »Izpisu iz oddajne knjige občine Grad«: podatek o naslovniku (fizični osebi) in naslovni pošti, ter podatke o drugih zadevah v 3., 4., 5. in 6. vrstici predmetnega izpisa,
- v izpisu »sledenje pošiljk« RA843371297SI: ime in priimek fizične osebe in pri št. 3, 2. in 1. poštna številka in pošta.
IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Odločitev IP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:
- pravna podlaga za razkritje podatkov fizične osebe, kot navedeno zgoraj, ni podana, ker ne gre za javnega uslužbenca oziroma za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, gre namreč za podatke o fizični osebi, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki se namreč nanašajo na fizično osebo, katere podatki so varovani.
- pravna podlaga za razkritje imena in priimka direktorice občinske uprave in njenega službenega elektronskega naslova, je podana, saj ta podatek predstavlja podatek, povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pomeni, da ta podatek ne predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZVOP-2 v 92. členu določa možnost (in ne dolžnost), da osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače. IP ugotavlja, da ima občina javno objavljen ime in priimek ter elektronski naslov direktorice občinske uprave na svoji spletni strani, zato za razkritje le-teh obstoji zakonska podlaga, in sicer 92. člen ZVOP-2.
- pri podatku o nazivu in naslovu občine, ne gre za osebni podatek, ker se nanaša na pravno osebo (ne na posameznika), zato izjema varstva osebnih podatkov v tem delu ne more biti podana in je dostop do tega podatka treba dovoliti.
- v izpisu iz »Oddajne knjige občine Grad« se v celoti prekrije vsebino pod 3., 4., 5. in 6. vrstico predmetnega izpisa, saj gre za drugo zadevo, ki ni predmet zahteve prosilca niti pritožbe.
IP je ugotovil, da za razkritje navedenih osebnih podatkov ni podane pravne podlage in gre zato za varovane podatke, vendar je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(30) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za delni dostop do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v 1., in 10. točki zahteve, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP 1. točko izreka izpodbijane odločbe organa delno odpravil in v tem delu sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
K 2. TOČKI ODLOČBE
Izvedba delnega dostopa organa k ostalim dokumentom, ki jih je prosilec s strani organa že prejel
(31) IP je v nadaljevanju v skladu s pritožbeno navedbo prosilca, da bi moral organ dostop do dokumentov izvesti sorazmerno tako, da dokumenti ostanejo razumljivi (zlasti glede ključnih identifikatorjev zadeve, npr. parcelnih oznak, označb dokumentov in procesnih identifikatorjev), preveril ustreznost izvedbe delnega dostopa do naslednjih dokumentov, ki jih je prosilec že prejel kot prilogo izpodbijane odločbe:
a. dopis z naslovom »Inšpekcijski nadzor – poziv za posredovanje povratnih informacij«, št. 061-130/2024-4 z dne 6. 9. 2024 (1 stran);
b. dopis, št. 061-130/2024-5 z dne 19. 9. 2024 (2 strani);
c. zapisnik, št. 061-130/2024-6 z dne 16. 10. 2024 (1 stran),
d. zapisnik, št. 061-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024 (1 stran), in
e. dokument, št. 061-130/2024-11 z dne 2. 12. 2024 (1 stran).
(32) ZDIJZ v tretjem odstavku 5.a člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Zakonodajalec je izrecno uredil vir prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši oz. javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe - javnim interesom. IP ob tem poudarja, da je določba dejansko usmerjena v varovanje prijavitelja in kot taka iz prostega dostopa ne izključuje prijave na splošno, vendar pa je treba pri tem ugotoviti, ali je mogoče izvesti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se ne razkrije vir prijave oz. prijavitelj. Ob navedenem IP opozarja na sodbo IU 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, iz katere izhaja, »da je treba pri izvedbi delnega dostopa ravnati tako, da je varovana istovetnost vira prijave», kar pomeni, da se ne prekrije zgolj osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb, temveč tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost«. Z navedeno sodbo je sodišče opozorilo na pomen varovanja vira prijave, da je treba pri presoji, ali informacije razkrivajo tajnost vira prijave, skrbno pretehtati celotno vsebino prijave in prekriti vse tiste dele, iz katerih se lahko sklepa, kdo je prijavitelj.
(33) IP je vpogledal v dokumenta pod alinejo a. in b. (31) točke te odločbe in ob upoštevanju telefonskega razgovora z organom z dne 7. 5. 2026 ugotovil, da dokument pod točko a. vsebuje podatke o imenu občine, naslovu in elektronskemu naslovu občine, dokument pod točko b. pa vsebuje podatke o imenu in priimku, elektronskem naslovu, funkcijo zaposlenih na občini, ime in priimek županje ter njen elektronski naslov in podatke o občini. Ko je slednje podatke IP povezal z navedbo iz dopisa, »ponovno pošiljamo«, slednje nakazuje na prijavitelja v inšpekcijskem postopku, kar je potrdil tudi organ sam. V obravnavani zadevi sicer posamezna dokumenta sam po sebi ne vsebujeta neposrednega podatka o prijavitelju, vendar pa bi razkritje celotne vsebine dokumenta pod točko a., v povezavi z vsebino dokumenta pod točko b. iz istega postopka, omogočilo ugotovitev identitete vira prijave. Razkritje posameznega dokumenta bi tako dejansko obšlo namen zakonskega varstva iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, saj bi prosilec lahko z medsebojnim povezovanjem podatkov identificiral osebo, ki je podala prijavo oziroma sodelovala v postopku. Organ je pravilno prekril podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ter pravilno ugotovil, da sta slednja dokumenta povezana med seboj in vsebujeta podatke o prijavitelju. Namen navedene določbe je zagotoviti učinkovito delovanje inšpekcijskih in drugih nadzornih postopkov ter zaščito posameznikov, ki organom podajajo prijave oziroma informacije o domnevnih nepravilnostih. Varstvo vira prijave se ne nanaša zgolj na neposredne identifikacijske podatke prijavitelja (npr. ime in priimek), temveč tudi na vse podatke in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče prijavitelja posredno
(34) Kot že zgoraj navedeno, tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je treba pritožbo prosilca glede neustrezne izvedbe delnega dostopa v tem delu, zavrniti zaradi podane izjeme po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Identificirati, kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
(35) V nadaljevanju IP ugotavlja, da dokument pod alinejo a. (31) točke te odločbe vsebuje tudi navedbo parcelnih številk in ime katastrske občine, ki kot okoliščine konkretnega primera kažejo na inšpekcijskega zavezanca, ki je v obravnavani zadevi bil fizična oseba. Pravna podlaga za razkritje podatka o zavezancu – fizični osebi, ni podana, zato je treba podatke o parcelnih številkah in nazivu katastrske občine prekriti.
(36) V nadaljevanju IP ugotavlja, da dokument pod alinejo b. (31) točke te odločbe vsebuje tudi ime in priimek dveh fizičnih oseb. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Odločitev IP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:
- pravna podlaga za razkritje imena in priimka zavezanca ter fizične osebe, naslova pošte, poštne številke in pošte zavezanca, ni podana, ker ne gre za javne uslužbence oziroma za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je treba pritožbo prosilca glede neustrezne izvedbe delnega dostopa v tem delu, zavrniti kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
(37) IP je ugotovil, da dokumenti pod alinejo c., d., in e. (31) točke te odločbe vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v obravnavano odločbo je namreč ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer:
- ime in priimek fizičnih oseb, njihovih rojstnih podatkov, navedbo parcelnih številk in katastrske občine.
IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Odločitev IP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:
- pravna podlaga za razkritje ime in priimek fizičnih oseb, njihovih rojstnih podatkov in podpisov, ni podana, ker ne gre za javne uslužbence oziroma za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede nerazkrivanja parcelne številke in katastrske občine je IP že zavzel stališče zgoraj, in sicer da gre za varovane osebne podatke (ker v luči okoliščin konkretnega primera kažejo na posameznika, zavezanca v inšpekcijskem postopku).
Fotografije k dokumentom
(38) IP je ugotovil, da naslednji navedeni dokumenti vsebujejo tudi fotografije:
a. zapisnik o inšpekcijskem pregledu, št. 061-130/2024/1 (3 strani fotografij);
b. dopis, št. 061-130/2024-5 z dne 19. 9. 2024 (2 fotografiji);
c. zapisniku, št. 061-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024 (4 fotografije na 2 straneh);
d. zapisniku, št. 061-130/2024-11 z dne 2. 12. 2024 (6 fotografij na 3 straneh).
(39) IP je v svoji ustaljeni praksi večkrat poudaril, da osebni podatek ni zgolj podatek, ki posameznika identificira neposredno, temveč tudi podatek, na podlagi katerega je posameznik določljiv posredno, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. Pri presoji določljivosti posameznika je treba upoštevati tudi velikost lokalnega okolja, specifičnost nepremičnine, okoliščine postopka ter možnost povezovanja različnih podatkov. V obravnavanem primeru, ob upoštevanju dejstva, da gre za manjšo občino, fotografije pa prikazujejo konkretno nepremičnino oziroma stanje na njej, bi bilo mogoče posameznika oziroma inšpekcijskega zavezanca določiti tudi brez neposrednega prikaza oseb na fotografijah. Fotografije zato predstavljajo varovane osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker fotografije ne vsebujejo podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako ni podana izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je organ dostop do fotografij pravilno zavrnil.
(40) Organ je pravilno uporabil institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ v povezavi z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba), ko je iz dokumentov izločil dele, ki vsebujejo fotografije, saj za razkritje osebnih podatkov ni podana pravna podlaga in gre zato za t.i. varovane osebne podatke, zato se zahteva prosilca v tem delu zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Glede informacije javnega značaja – obstoja drugih vročilnic
(41) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.
(42) IP je po skrbnem pregledu spisa ugotovil, da zapisniki, št. 061-130/2024-1 z dne 10. 7. 2024 ne vsebuje samostojne vročilnice, temveč, skupno vročilnico z dokumentom, št. 061-130/2024-2. Vročilnice oz. drugega relevantnega dokazila o vročitvi/pošiljanju ne vsebujejo tudi naslednji dokumenti, št. 061-130/2024-3 z dne 31. 7. 2024 (gre za vhodni dokument pri organu), št. 061-130/2024-6 z dne 16. 10. 2024 in št. 061-130/2024-7 z dne 16. 10. 2024 in pritožba na odločbo, št. 061-130/2024/9 z dne 11. 11. 2024 (gre za vhodni dokument pri organu). IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
(43) Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim v postopku na prvi stopnji, ki pa niso bistvene, je IP v preostalem delu (glede izvedbe delnega dostopa že poslanih dokumentov, fotografij k dokumentom in glede vročilnic k dokumentom, s katerimi organ ne razpolaga) pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
(44) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa in 3. točke izreka te odločbe.
(45) Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
[1] Tako tudi IP v odločbi, št. 090-271/2015 z dne 17. 1. 2016.