prosilec - Medicinska fakulteta

POVZETEK:

Prosilka je na organ vložila neformalno vlogo, ki jo je organ z odločbo zavrnil, zoper odločitev pa je prosilka vložila pritožbo. IP je ugotovil, da je organ izdal odločbo v povezavi z neformalno zahtevo in odločil, da je odločba organa nična. Neformalna zahteva namreč ne predstavlja vloge v upravnem postopku, v zvezi s katero bi organ moral odločiti z odločbo, neformalna zahteva pa tudi nima pravnega varstva.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-439/2025/2

Datum: 20. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 16. 9. 2025, zoper odločbo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 074-4/2025-4 z dne 3. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.         Odločba Medicinske fakultete št. 074-4/2025-4 z dne 3. 9. 2025 je nična.

2.         V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je 5. 8. 2025 po elektronski pošti … na organ poslala zahtevo glede imen in plačnih razredov zaposlenih na Inštitutu za patologijo, ki prejemajo določene dodatke. Dokumente je zahtevala v elektronski obliki, vlogo pa podpisala s črko ….

(2) Na vabilo organa na sestanek, saj je imel organ glede vložene zahteve nekaj vsebinskih vprašanj in nejasnosti v zvezi z zahtevo, je prosilka dne 1. 9. 2025 odgovorila, da je njena zahteva jasna in popolna in če ne bo prejela odgovora, bo sprožila postopek pri IP in obvestila medije.

(3) Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 074-4/2025-4 z dne 3. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zoper katero je prosilka dne 16. 9. 2025 po elektronski pošti, kot …, vložila pritožbo. Vsebine odločbe in pritožbe IP na tem mestu ne povzema, ker za odločitev v tej zadevi nista bili relevantni.

(4) Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP z dopisom št. 074-4/2025-6 z dne 23. 9. 2025, pri čemer je opozoril, da identiteta prosilke ni preverljiva, saj prosilka ni navedla nobenih identifikacijskih podatkov.

Izpodbijana odločba je nična.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je tudi dolžan preizkusiti, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, IP opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.

(7) ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

(8) ZDIJZ v 12. členu določa, da lahko prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo, pri čemer se ta ne šteje za vlogo v upravnem postopku. Obvezne sestavine pisne zahteve so navedene v 17. členu ZDIJZ, in sicer mora pisna zahteva vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:

1.  informacijo, s katero se želi seznaniti,

2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

(9) Ravnanje organa z neformalno vlogo ureja 14. člen ZDIJZ, ki določa, da je organ dolžan prosilcu tudi na podlagi neformalne oziroma ustne zahteve omogočiti dostop do informacij javnega značaja ali ponovno uporabo, razen če gre za varovane podatke iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ. Če organ zadevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis, oziroma mu omogoči ponovno uporabo. Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino. Vendar 13. člen ZDIJZ določa, da ima pravno varstvo le prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak le neformalno zahtevo, se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku, kot to določa četrti odstavek 14. člena ZUP. Zakonodajalec je torej postopek z neformalno zahtevo uredil drugače kot postopek s pisno zahtevo, pri čemer ni izključil dolžnosti organa, da na podlagi neformalne zahteve posreduje prosilcu prosto dostopne informacije javnega značaja, je pa določil enostaven postopek obravnave takšnih zahtev. Namen takšne ureditve je olajšati dostop do informacij javnega značaja, če za dostop ni potreben formalni upravni postopek, ampak le neformalna komunikacija med organom in prosilcem[1]. Iz vsega navedenega izhaja, da organ v postopku z neformalno zahtevo ne izda odločbe. Če zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči dostop do zahtevane informacije, če zahtevo zavrne, je postopek za stranko končan[2].

(10) Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi prosilkino zahtevo treba šteti kot neformalno zahtevo. Iz zahteve namreč izhaja, da je slednja podpisana zgolj s črko M, poslana z elektronskega naslova in brez podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče prosilko identificirati (npr. naslov prosilke), hkrati pa tudi brez obveznih sestavin, na podlagi katerih bi lahko njeno vlogo šteli za pisno vlogo v smislu vloge v upravnem postopku. Prosilka je hkrati nedvomno navedla, da svojo vlogo šteje za popolno in se ni želela udeležiti sestanka organa glede morebitne dopolnitve njene zahteve. S tem je prosilka konkludentno zahtevala, da se njena vloga obravnava takšna, kot je, v smislu 14. člena ZDIJZ torej kot neformalna zahteva.

(11) Dejstvo, da prosilka v konkretnem primeru ni vložila pisne zahteve v smislu 17. člena ZDIJZ, pomeni, da organ ni prejel zahteve, na podlagi katere bi moral začeti in voditi upravni postopek ter izdati odločbo. Organ je torej izpodbijano odločbo izdal brez pisne (formalne) zahteve stranke. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoj iz 128. člena ZUP ni izpolnjen. V obravnavanem primeru gre torej za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po katerem je treba odločbo organa št. 074-4/2025-4 z dne 3. 9. 2025, izreči za nično, ker jo je organ izdal brez pisne zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilka pa tudi v pritožbi ni navedla svojih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je pozneje izrecno ali molče privolila v to, da se njena vloga obravnava kot popolna vloga v upravnem postopku. Ker prosilka ni podala pisne zahteve v smislu določb ZDIJZ, ki bi jo bilo mogoče šteti kot vlogo v upravnem postopku v smislu ZUP (četrti odstavek 14. člena ZDIJZ), je organ odločal brez zahteve prosilke. Ker takšna neformalna zahteva nima pravnega varstva (13. člen ZDIJZ) IP v predmetnem postopku tudi ni mogel presojati same vsebine zahteve in odločitve organa. Smiselno podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 211/2010, in sicer da samo če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ). Dejstvo, da tožeča stranka prizadete stranke ni posebej opozorila, da če ne bo podala pisne zahteve v smislu ZDIJZ in ZUP, ne bo imela pravnega varstva, ne more biti podlaga za razlago, da je prizadeta stranka upravičena do pravnega varstva kljub določilu 13. člena ZDIJZ. V primeru neformalne zahteve namreč ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP oziroma 18. člena ZDIJZ.

(12) Prosilka ima, ne glede na navedeno odločitev, možnost in pravico, da pri organu vloži pisno zahtevo, tj. formalno vlogo, ki vsebuje vse sestavine iz 17. člena ZDIJZ in o kateri mora organ v primeru zavrnitve odločiti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).

(13) Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, v skladu z 280. členom ZUP, po uradni dolžnosti na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa izrekel za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilke (128. člen ZUP), prosilka pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

[1] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 211/2010 z dne 21. 12. 2011

[2] Tako izhaja tudi iz Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 182 in naslednje).