prosilec - Marprom, d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala določene dokumente v zvezi z javnim naročilom. Organ je delno ugodil njeni zahtevi. V pritožbenem postopku je IP delno ugodil pritožbi in odločil, da mora organ omogočiti prosilki dostop do širšega obsega dokumentov, v delu pa je vrnil zadevo v ponovno odločanje. V postopku ponovnega odločanja je organ izdal izpodbijano odločbo, s katero je ugotovil, da razpolaga še z Uporabniško specifikacijo in s Konzorcijsko pogodbo ter omogočil dostop upoštevaje varovane osebne podatke. Stranski udeleženki sta vložili pritožbo in navedli, da Uporabniška specifikacija vsebuje poslovno skrivnosti in da gre za avtorsko varovano delo. V pritožbenem postopku je IP odločil, da izjema poslovne skrivnosti ni podana. Podrejeno je IP odločil, da v uporabniških specifikacijah potencialna izjema izjema poslovne skrivnosti ni razlog za zavrnitev dostopa, saj je presežena po določbah Zakona o javnem naročanju in ZDIJZ. Uporabniška specifikacij predstavlja specifikacijo blaga oziroma storitve, ki je bila naročena in dobavljena za javna sredstva, hkrati pa predstavlja izpolnjevanje obveznosti izbranih izvajalcev iz javnega naročila. IP je pritožbi stranskih udeleženk ugodil v delu, ki se nanaša na to, da gre za avtorskopravno varovano delo in odpravil del izpodbijane odločbe, ki odloča o načinu dostopa do uporabniške aplikacije in odločil, da se prosilka z njimi lahko seznani z vpogledom.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-94/2025/10

Datum: 29. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248., drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe …. (v nadaljevanju stranski udeleženki) z dne 27. 2. 2025, zoper odločbo Javnega podjetja Marprom, d. o. o., Mlinska ulica 1, 2000 Maribor, (v nadaljevanju organ) št. ODL – 060125 z dne 6. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi stranskih udeleženk z dne 27. 2. 2025 se delno ugodi in se odločba Javnega podjetja Marprom, št. ODL – 060125 z dne 6. 2. 2025 v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči:  Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v Uporabniško specifikacijo, pri čemer mora prekriti imena in priimke avtorjev dokumenta.

2.     V delu pritožbe, ki se nanaša na poslovno skrivnost, se pritožba stranskih udeleženk zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka……….., je dne 30. 8. 2024 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je v zvezi z javnim naročilom, oddanim konzorciju stranskih udeleženk (t. i. izbranih ponudnikov), zahtevala, da ji organ skladno z ZDIJZ v elektronski obliki, na njen elektronski naslov, posreduje: (a) Celotno ponudbo izbranih ponudnikov z vsemi eventualnimi dopolnitvami, (b) vse dokumente, ki jih je izbrani ponudnik posredoval organu v zvezi z javnim naročilom in vse dokumente, ki jih je organ posredoval izbranemu ponudniku v zvezi z javnim naročilom, (c) korespondenco med izbranim ponudnikom in organom oziroma javnim holdingom Maribor, ki je povezana z javnim naročilom, (d) vso dokumentacijo, ki jo je organ pripravil na podlagi 95. člena ZJN, glede na to, da je organ z izbranim ponudnikom sklenil aneks št. 1 k pogodbi o izvedbi javnega naročila. Organ je o zahtevi izdal odločbo št. ODL – 290824 z dne 25. 9. 2024, s katero je zahtevo delno zavrnil. Zoper odločitev organa je prosilka vložila pritožbo. IP je z odločbo št. 090-419/2024/13 z dne 6. 1. 2025 pritožbi delno ugodil, naložil organu posredovanje določene dokumentacije, glede (b) in (c) točke zahteve pa je zadevo vrnil organu v ponovni postopek. Odločba IP št. 090-419/2024/13 z dne 6. 1. 2025 je postala pravnomočna, saj zoper njo ni bil sprožen upravni spor. V ponovnem postopku je organ odločil z odločbo št. ODL – 060125 z dne 6. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Glede (b) točke zahteve je ugotovil, da razpolaga še z Uporabniško specifikacijo in s Konzorcijsko pogodbo. Ker je ugotovil, da oba dokumenta vsebujeta varovane osebne podatke, je odločil, da se v Konzorcijski pogodbi o predložitvi skupne ponudbe in skupni izvedbi javnega naročila, z nazivom »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« št. 924-007-01/MB, sklenjeno med …, d. o. o. (vodilni partner) in … d. o. o. (partner skupne uporabe), z dne 17. 5. 2024, v 9. členu, prekrije ime, priimek, e-pošta in telefonska številka vodilnega partnerja ter e-pošta in telefonska številka pristojne osebe s strani partnerja skupne ponudbe. V dokumentih Blagajniška aplikacija Marprom, Kontrolor Marprom in Validator Marprom, pa je odločil, da se prekrije avtorje dokumenta. Glede točke (c) zahteve pa je ugotovil, da je prosilcu že omogočil dostop do celotne dokumentacije, ki ji ustreza, zato je v tem delu zahtevo zavrnil.

(2) Zoper odločbo št. ODL – 060125 z dne 6. 2. 2025 sta stranski udeleženki vložili dne 27. 2. 2025 pritožbo na IP, ki ju je dne 4. 3. 2025 odstopil organu. Stranski udeleženki navajata, da se med drugim ukvarjata s tehničnim razvojem in trženjem lastnih sistemov na področju ticketing rešitev na segmentu javnega potniškega prometa. Slednje predstavlja strateški segment poslovanja obeh stranskih udeleženk, ki sta vodilna razvijalca in ponudnika različnih IT sistemov v Sloveniji na področju plačilnih in neplačilnih transakcij. Obe sta tudi imetnici pravic intelektualne lastnine na lastnih rešitvah za ticketing sisteme. Stranski udeleženki se s posredovanjem Uporabniških specifikacij nikakor ne moreta strinjati in zahtevata, da se dostop do Uporabniških specifikacij zavrne. Sistem je zaščiten preko razpoložljivih orodji prava intelektualne lastnine in kot poslovna skrivnost ter ima kot tak veliko tržno vrednost, na upoštevnem trgu pa pomeni tudi pomembno konkurenčno prednost stranskih udeleženk. Sistem je plod razvoja in investicijskih naložb stranskih udeleženk v zadnjem desetletju in odločilni dejavnik za njegovo konkurenčnost in inovacijsko uspešnost. Stranski udeleženki imata zato vso pravico in motivacijo, da izključno upravljata z rezultati svojih inovacijskih dejavnosti in preprečujeta vsakršna dejanja, ki bi ju omejevala, toliko bolj pa tudi nezakonita in nepoštena dejanja. Poslovna skrivnost Sistema in s Sistemom povezanih storitev so tako a) tehnične skrivnosti – med ostalim: R&D metodologija, izvorna koda, tehnična dokumentacija, opravljena dejanja vzdrževanja, znane tehnične pomanjkljivosti Sistema, konkurenčne prednosti pred podobnimi rešitvami, uporabljena tehnologija in knjižnice kod, protokoli, rezultati testiranj in različni obvodi Sistema, tehnične značilnosti in detajli Sistema, vzdrževalni zahtevki, nadgradnje, kot tudi b) komercialne skrivnosti – kot na primer: cenovna politika, plače zaposlenih in drugo nagrajevanje, kompetence zaposlenih, partnerstva. Poslovne skrivnosti s tem, ko varujejo tako širok obseg strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij, bodisi kot dopolnilo pravic intelektualne lastnine bodisi kot njihova alternativa, omogočajo ustvarjalcem in inovatorjem, da iz svojih stvaritev ali inovacij ustvarjajo dobiček, zato so še posebno pomembne za poslovno konkurenčnost. Z izdajo poslovne skrivnosti stranskih udeleženk bi prišlo do kršitve izključnih pravic intelektualne lastnine in do dejanj nelojalne konkurence, možnosti zlorab, razkritji in uporabe zgoraj navedenih tehničnih in komercialnih skrivnosti s strani prosilke in tretjih oseb. Poudarjata, da je v interesu stranskih udeleženk zavarovati poslovno skrivnost in podatke, ki so zanju ključnega pomena, saj bi njihovo razkritje lahko povzročilo poslovno škodo ali ogrozilo njuno konkurenčno prednost. Uporabniške specifikacije podrobno opisujejo zasnovo (design), potek delovanja aplikacije, ključne funkcionalnosti Sistema ter vizualne in tehnične značilnosti njune rešitve, ki skupaj tvorijo temelj njunega poslovnega modela. Ti dokumenti vsebujejo natančne informacije o arhitekturi sistema, procesnih tokovih, interakcijah med komponentami ter specifičnih optimizacijah, ki sta jih razvili kot del njune konkurenčne prednosti. Poleg tega vključuje tudi vizualne predstavitve, kot so posnetki zaslona, grafični prikaz uporabniškega vmesnika in detajlni opis interakcij, ki natančno prikazujejo način delovanja in strukturo njunih aplikacij. Razkritje takšnih podatkov omogoča nepošteno pridobivanje vpogleda v njune tehnološke in poslovne rešitve, kar lahko oslabi njun položaj na trgu. Prosilec in tretje osebe bi lahko na podlagi teh informacij reproducirale ali prilagodile njune ključne rešitve, kar bi neposredno vplivalo na njuno konkurenčnost in zmanjšalo edinstveno vrednost njunih produktov. Ker so ti podatki rezultat obsežnih razvojnih vlaganj, dolgoletnih izkušenj in strateškega načrtovanja, je njihova (pravna) zaščita za njiju ključnega pomena. Sistem je bistvo njunega poslovanja in razkritje specifikacij bi lahko konkurenci omogočilo neposredno in posredno reproduciranje ključnih funkcionalnosti brez lastnih razvojnih vlaganj. Poleg tega dokumenti vsebujejo informacije o uporabniških izkušnjah (UX/UI), ki je eden ključnih faktorjev uspeha njunega sistema. Specifikacije nadalje vključujejo tudi podrobnosti o integracijah, varnostnih mehanizmih in internih protokolih, ki zagotavljajo stabilnost in zaščito Sistema. Razkritje teh podatkov bi lahko povzročilo varnostna tveganja, vplivalo na zaupanje strank in omogočilo zlorabo njunih rešitev. Vsled predhodno navedenega je v njunem interesu zavarovati poslovne skrivnosti in podatke, ki so za njiju ključnega pomena, z namenom, da se v najvišji možni meri zaščiti poslovni interes stranskih udeleženk, saj bi njihovo razkritje lahko povzročilo poslovno škodo ali ogrozilo njuno konkurenčno prednost. Ponovno izpostavljata, da sta sočasno s prijavo na javno naročilo sprejeli Sklep o varovanju poslovnih skrivnosti v okviru javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajno in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor«, s čimer sta dodatno formalizirali postopke in pravila za varovanje poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov in drugih za stranski udeleženki občutljivih podatkov. S tem sklepom je bil izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, saj je v predmetnem sklepu določeno, kaj šteje kot poslovna skrivnost. Poslovne skrivnosti so v njuni dejavnosti ključnega pomena, saj zagotavljajo njuno konkurenčno prednost na trgu. Te informacije vključujejo tehnološke rešitve, metodologije in poslovne modele, ki so plod lastnega razvoja in inovacij ter informacije o pogodbenih razmerjih in finančnih postavkah, ki so specifične za njune storitve. Razkritje teh podatkov bi njunim konkurentom omogočilo dostop do pomembnih poslovnih informacij, kar bi zmanjšalo njuno konkurenčno prednost ter ogrozilo njun položaj na trgu. Neustrezno varovanje poslovnih skrivnosti bi lahko povzročilo neposredno poslovno škodo, kot je izguba naročnikov in poslovnih priložnosti ter nenazadnje tudi finančne izgube zaradi znižanja konkurenčne prednosti. Varovanje teh informacij jima tako omogoča, da ohranjata poslovno stabilnost in dolgoročno rast, obenem pa zagotavlja naročnikom zaupanje v njuno zmožnost varovanja občutljivih podatkov, ki nastanejo ali se obdelujejo v okviru sodelovanja. Pridobljene poslovne skrivnosti so dragoceno strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki so nerazkrite in morajo ostati zaupne, če želita kapitalizirati na investicijah v razvoj in izdelavo svojih IT rešitev. Glede ugotovitev pod točko c) stranski udeleženki nimata pripomb. Z morebitnim razkritjem podatkov, ki so označeni kot poslovna skrivnost, kamor spadajo tudi uporabniške specifikacije, ki predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, bo treba nositi odgovornost za vso škodo, ki bo nastala stranskima udeleženkama.

(3) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 21. 3. 2025 odstopil IP v reševanje. Ker pritožbe stranskih udeleženk organ ni posredoval prosilki, jo je dne 25. 3. 2025 posredoval IP. Prosilka je v svojem odgovoru, ki ga je IP prejel dne 7. 4. 2025, navedla, da se stranski udeleženki ne moreta sklicevati na izjemo poslovne skrivnosti, saj gre za dokumentacijo pridobljeno v postopku javnega naročanja in da je organ odločil pravilno, ker ni ugotovil te izjeme. Navaja, da stranski udeleženki ne specificirata, zakaj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Glede navedb stranskih udeleženk, da gre pri dokumentu Uporabniških specifikacij za delo, ki je zavarovano s pravicami intelektualne lastnine, pa prosilka navaja, da te pri odločanju na podlagi ZDIJZ niso relevantne. Vse splošne navedbe stranskih udeleženk glede tega, kaj vse bi se lahko zgodilo v primeru, če se prosilki ugodi, so za odločanje po ZDIJZ irelevantne.

(4) Na poziv IP z dne 15. 4. 2025 je organ dne 23. 4. 2025 dostavil pojasnila, iz katerih izhaja, da je bila Uporabniška specifikacija s strani izvajalca (stranskih udeleženk) pripravljena kot tehnično in funkcionalno izhodišče za razvoj informacijskega sistema, predvidenega v okviru javnega naročila. Dokument je bil namenjen izključno naročniku in izvajalcu ter vsebuje podroben opis delovanja posameznih aplikacij in sistema kot celote. Vključuje grafične prikaze uporabniškega vmesnika, zasnovo in design posameznih komponent, potek zaslonov ter natančen opis vseh funkcionalnosti, ki jih mora sistem zagotavljati. Poleg tega vključujejo tudi vizualne predstavitve, kot so posnetki zaslona, grafični prikazi uporabniškega vmesnika in detajlni opisi interakcij, ki natančno prikazujejo način delovanja in strukturo aplikacij izvajalca. Gre za dokument, ki služi kot ključno orodje za razvoj ustreznih rešitev na strani izvajalca, hkrati pa naročniku omogoča preverjanje ali načrtovana rešitev zadostuje njegovim funkcionalnim, tehničnim in oblikovnim zahtevam. Gre torej za dokument, ki predstavlja tehnično osnovo za izvedbo pogodbenih obveznosti med pogodbenima strankama in kot tak ni namenjen širši uporabi ali razkritju tretjim osebam. Dokument vsebuje tehnične informacije, ki razkrivajo notranjo arhitekturo sistema in vključujejo tudi poslovno občutljive podatke, katerih širjenje bi lahko ogrozilo interese tako naročnika kot izvajalca. Nenazadnje pa je varovanje vsebine določeno tudi s pogodbenimi določili med naročnikom in izvajalcem, pri čemer bi razkritje pomenilo kršitev dogovorjenih obveznosti. Zaradi vseh navedenih razlogov dokument ni primeren za posredovanje ali vpogled s strani tretjih oseb. Uporabniško specifikacijo sta v celotnem obdobju razvoja in testiranja informacijskega sistema uporabljala izključno naročnik in izvajalec, kot ključna deležnika v projektu. Dokument je služil kot osrednje izhodišče za izvajalčevo načrtovanje, implementacijo in preverjanje funkcionalnosti sistema, hkrati pa je naročniku omogočal sprotno spremljanje usklajenosti razvojnih aktivnosti z določenimi zahtevami, pričakovanji in pogodbenimi določili. Dostop do uporabniške specifikacije je bil omejen zgolj na pooblaščene osebe znotraj obeh organizacij. V okviru postopka izvedbe javnega naročila je bila dokumentacija posredovana le izbranim in ustrezno pooblaščenim prejemnikom na strani naročnika, in sicer prek elektronske pošte. Vsakršna nadaljnja distribucija dokumenta zunaj tega zaprtega kroga ni bila dovoljena, saj dokument vsebuje zaupne tehnične informacije, ki so namenjene zgolj eksplicitno določenim naslovnikom naročnika. Že ob samem posredovanju dokumentacije preko elektronske pošte je bilo v podpisu elektronskega sporočila jasno zapisano opozorilo, ki je prejemnika izrecno opozarjalo na zaupno naravo vsebine. Sporočilo je vsebovalo naslednje obvestilo: »To elektronsko sporočilo in vse njegove morebitne priloge lahko vsebujejo zaupne informacije ali poslovne skrivnosti. Elektronsko sporočilo je last družbe …….. d. o. o. in je namenjeno izključno naslovniku.« S tem je bil vsak prejemnik obveščen, da so vse informacije, povezane z dokumentacijo - vključno z uporabniško specifikacijo - podvržene posebnemu režimu varovanja in da je njihova distribucija ali uporaba izven predvidenega konteksta strogo prepovedana. Dodatno je bil naročnik ustno opozorjen na zaupnost vsebine. Poleg tega je bil v okviru izvedbe postopka javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« izdan tudi uradni Sklep o varovanju poslovnih skrivnosti. Sklep izrecno določa, da vsebine, potrebne za izvedbo naročila predstavljajo poslovno skrivnost in morajo biti obravnavane skladno z najvišjimi standardi varovanja zaupnih informacij. Na ta način je bila zagotovljena večstopenjska zaščita občutljivih podatkov - tako prek tehničnih in komunikacijskih mehanizmov kot tudi z ustreznimi formalnimi in pravnimi akti. S tem so bile vse vključene osebe ustrezno in nedvoumno obveščene o dolžnosti varovanja dokumenta in posledicah morebitnega nepooblaščenega razkritja njegove vsebine. Uporabniška specifikacija ni bila vključena v izobraževalno gradivo, namenjeno udeležencem izobraževanj, kot to določa 19. člen Okvirnega sporazuma. Uporabniška specifikacija presega obseg, namen in vsebino gradiv, ki so bila uporabljena v okviru izvedenih usposabljanj. Za potrebe izobraževanja so bila s strani izvajalca posebej pripravljena ločena gradiva, prilagojena ciljni skupini udeležencev. Ta gradiva so vsebovala zgolj osnovne in za delo nujne informacije, predstavljene v poenostavljeni obliki. V ta namen so bila uporabljena uporabniška navodila ter PowerPoint predstavitve, ki so zajemale ključne funkcionalnosti sistema z vidika vsakodnevne uporabe, brez vključevanja zaupnih tehničnih podrobnosti, vsebovanih v uporabniški specifikaciji. Glede prenosa avtorskih pravic je organ pojasnil, da v razpisni dokumentaciji oziroma v Okvirnem sporazumu to področje ni posebej urejeno. Ker gre za model najema sistema in ne za prenos lastništva, avtorske in druge pravice intelektualne lastnine niso bile prenesene na naročnika. Okvirni sporazum pa v 21. členu določa, da je naročnik zavezan tehnične podatke, dokumentacijo in poslovne informacije, ki izhajajo iz Okvirnega sporazuma, varovati kot poslovno skrivnost, tudi po prenehanju njegove veljavnosti. Organ navaja, da ima pravni interes za zaščito poslovnih skrivnosti stranskih udeleženk, ki so vsebovane v dokumentih do katerih prosilka zahteva dostop. Razkritje teh podatkov bi stranskima udeleženkama povzročilo nepopravljivo poslovno škodo, dodatno bi vplivalo tudi na njun konkurenčni položaj na trgu ter ogrozilo poslovne interese, ki so bili v dobri veri zaščiteni ob prijavi na javno naročilo. Dokumenti, ki so bili del ponudbene dokumentacije stranskih udeleženk, so bili že ob oddaji jasno označili z oznako »poslovna skrivnost«, z namenom zaščite informacij, ki so zanju bistvenega pomena za izvajanje dejavnosti in ohranjanje konkurenčne prednosti. Stranski udeleženki sta storila vse, kar je v njuni moči, da sta v kar največji meri zavarovali svoje poslovne skrivnosti (sklicevanje na 6. člen ZDIJZ, oznaka poslovna skrivnost, Sklep o poslovni skrivnosti, obvestilo v e-pošti, ustno opozorilo,.). Organ je ponovno poudaril, da je v njegovem interesu zavarovati nepošteno pridobivanje podatkov stranskih udeleženk, saj bi to omogočilo nepošteno pridobivanje vpogleda v tehnološke in poslovne rešitve, kar bi oslabilo njun položaj na trgu. Na podlagi teh informacij bi tretje osebe reproducirale ali prilagodile ključne rešitve stranskih udeleženk, kar bi neposredno vplivalo na njuno konkurenčnost in zmanjšalo edinstveno vrednost njunih produktov. Ker so ti podatki rezultat obsežnih razvojnih vlaganj, dolgoletnih izkušenj in strateškega načrtovanja stranskih udeleženk, je (pravna) zaščita zanju ključnega pomena.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali je organ odločil pravilno, ko je zaključil, da se dostop do Uporabniških specifikacij (v nadaljevanju zahtevani dokumenti) zavrne le v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ker stranski udeleženki trdita, da je podana izjema poslovne skrivnosti in bi bilo treba dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti v celoti ter da gre za avtorsko pravno varovano delo.

(8) V nadaljevanju se je IP najprej opredelil do obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS (in sicer v letu 2024), je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi bilo treba upoštevati določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

(9) Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovno skrivnost predstavljajo le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS: - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost; - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«). V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.

(10) IP najprej ugotavlja, da se Uporabniška specifikacija nanaša na dokumentacijo, ki je nastala v okviru izvedbe javnega naročila, z nazivom »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« št. 924-007-01/MB. Kot je razvidno iz Okvirnega sporazuma v 10. členu, ki določa rok izvedbe, po prvi alineji, se izvajalec obvezuje izpolnjevati svoje obveznosti iz okvirnega sporazuma v skladu s terminski načrtom oziroma v rokih, in sicer je navedeno, da najkasneje v roku trideset (30) dni od podpisa okvirnega sporazuma uskladi uporabniške specifikacije za programsko opremo. Uskladitev uporabniške specifikacije za programsko opremo je torej prva faza, sledijo dobava opreme, testiranje itd. Dobava uporabniške specifikacije je tako obveznost stranskih udeleženk iz javnega naročila. Nadalje iz Tehničnih specifikacij, ki so priloga dokumentacije javnega naročila, izhajajo minimalne tehnične zahteve za strojno opremo potniškega validatorja v avtobusu, terminala za kontrolo na avtobusu, mobilnega terminala na zunanjih prodajnih mestih, stacionarnega prodajnega mesta, in funkcionalnosti, ki jih mora zagotavljati aplikacija posamezne opreme. Podrobneje je določeno, katere fizične in tehnične lastnosti mora imeti oprema (velikost, procesorska moč, kakšne komunikacije mora podpirati, koliko naj ima spomina, katere certifikate naj ima, itd). Nadalje so v Tehničnih specifikacijah določene tudi lastnosti aplikacije posamezne opreme, kot na primer, da mora omogočiti prijavo voznika s službeno kartico, vnos in nalaganje delovnih nalogov in voženj, prikaz trenutne ure in odhodnega postajališča, itd. S Tehničnimi specifikacijami so torej določeni pogoji, ki jih mora oprema in njene aplikacije zagotavljati. Iz pojasnila organa izhaja, da uporabniška specifikacija vsebuje podroben opis delovanja posameznih aplikacij in sistema kot celote. Gre za dokument, ki služi kot ključno orodje za razvoj ustreznih rešitev na strani izvajalca, hkrati pa naročniku omogoča preverjanje, ali načrtovana rešitev zadostuje njegovim funkcionalnim, tehničnim in oblikovnim zahtevam ter je organu kot naročniku omogočal sprotno spremljanje usklajenosti razvojnih aktivnosti z določenimi zahtevami, pričakovanji in pogodbenimi določili.

(11) Glede drugega pogoja, in sicer glede tega, da ima uporabniška specifikacija tržno vrednost, IP pritrjuje stranskima udeleženkama, da bi reproduciranje ključnih funkcionalnosti brez lastnih razvojnih vlaganj pomenilo kršitev konkurence in pravic intelektualne lastnine, vendar pa iz razlogov, ki jih bo IP navedel v nadaljevnaju, to ni predmet uporabniških specifikacij, ampak drugih aktov, ki niso predmet tega postopka. Kot je razvidno iz spletnih strani stranskih udeleženk, je ticketing sistem pomemben za njuno poslovanja in ima tržno vrednost, vendar dostop do uporabniških specifikacij ne bi omogočal pridobivanje vpogleda v njune tehnološke in poslovne rešitve, kar lahko oslabi njun položaj na trgu. Uporabniške specifikacije le prikazujejo delovanje aplikacij, ki so nameščene na strojni opremi in njihove lastnosti. Iz uporabniških specifikacij je razvidno, ali strojna oprema in funkcionalnosti aplikacij ustrezajo pogojem iz Tehničnih specifikacij. Iz uporabniških aplikacij niso razvidne druge informacije o strojni opremi in aplikacijah, ki jih uporabniki strojne opreme ob svojem delu in uporabi teh aplikacij ne bi videli, niti stranski udeleženki ne pojasnita, kaj ni splošno znano oziroma ni lahko dosegljivo osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Katero strojno opremo sta v ponudbi ponudili, je razvidno iz obrazcev, ki so bili v dosedanjem postopku že pravnomočno javno razkriti. V delu, ki pa se nanaša na prikaz funkcionalnosti aplikacij, pa IP ugotavlja, da gre le za prikaz arhitekture aplikacij in korakov, da uporabnik izvede določeno funkcijo v aplikaciji. Iz uporabniških specifikacij niso razvidni koraki in rešitve programskih kodov, programskih vmesnikov in drugih tehničnih ukrepov, ki so bili potrebni, da je do določene funkcionalnosti aplikacije prišlo, ampak le vizualni prikaz teh funkcij. Čeprav je organ v pritožbenem postopku pojasnil, da uporabniške specifikacije niso služile kot izobraževalno gradivo, saj je pojasnil, da je bil vsak uporabnik v poenostavljeni obliki seznanjen le z delom funkcionalnih aplikacij, ki zadeva njegovo delovno mesto, pa IP ugotavlja, da se po vsebini uporabniške specifikacije ne razlikujejo bistveno od navodil za uporabo določene strojne opreme. Iz uporabniških specifikacij izhajajo funkcije, ki jih aplikacije posamezne strojne opreme vsebujejo in shematičen prikaz, kam mora uporabnik pritisniti oziroma kaj mora storiti, da doseže določeno funkcijo, oziroma kaj so možnosti, ki jih aplikacija omogoča. Iz uporabe posamezne strojne opreme v praksi pa je to razvidno, zato ni mogoče govoriti o tem, da gre za znanje, ki ni poznano vsaj osebam, ki se ukvarjajo s te vrste informacijami oziroma uporabnikom te opreme pri organu.

(12) IP ugotavlja, da ni podan tudi tretji pogoj, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, saj IP ugotavlja, da na dokumentu »Uporabniška specifikacija« ni navedeno, da gre za poslovno skrivnost. Prav tako IP tudi po natančnem branju Sklepa o varovanju poslovnih skrivnosti v okviru javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« ni našel določbe, ki bi s poslovno skrivnostjo opredeljevala uporabniško specifikacijo. V navedenem sklepu ni našel določbe, ki jo v pritožbi navajata stranski udeleženki, da sklep določa, da so kot poslovna skrivnost varovane »vsebine potrebne za izvedbo naročila«. Iz sklepa o varovanju poslovne skrivnosti (točka 2.2) izhaja, da se vsi dokumenti v ponudbi, ki imajo značaj poslovne skrivnosti, označijo z oznako »ZAUPNO« ali tudi »POSLOVNA SKRIVNOST«, kar pa, kot navedeno zgoraj, iz uporabniških specifikacij, ne izhaja. Sklep prav tako izrecno navaja, da se kot poslovna skrivnost varuje ponudba in posebej definira, kateri deli obrazcev to so, ne vsebuje pa določbe o uporabniški specifikaciji. Povsem neizkazane pa so navedbe organa v pritožbi, da so bile uporabniške specifikacije poslane organu po elektronski pošti z opozorilom, da elektronsko sporočilo in vse njegove morebitne priloge lahko vsebujejo zaupne informacije ali poslovne skrivnosti ter da je last stranske udeleženke in je namenjeno izključno naslovniku. Obenem takšno opozorilo, ki je del vsakega elektronskega sporočila, ki ga družba pošlje, ne pomeni, da je njen imetnik naslovnika v zadostni meri obvestil o tem, da vsebina prilog predstavlja poslovno skrivnost in da je razumno ukrepal, da jo kot tako ohrani. Še toliko bolj IP utrjuje v to izpodbijana odločba, ki v uporabniški specifikaciji ni prepoznala in ugotovila obstoja poslovne skrivnosti. Ker morajo biti vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti podani kumulativno, IP zaključuje, da izjema poslovne skrivnosti ni podana.

(13) Podrejeno IP svojo odločitev, da v uporabniških specifikacijah izjema poslovne skrivnosti ni razlog za zavrnitev dostopa, utemeljuje na določbah Zakona o javnem naročanju in ZDIJZ, ki morebiten obstoj izjeme poslovne skrivnosti presegata. ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Čeprav uporabniška specifikacija ni bila del ponudbene dokumentacije, je bilo že v okvirnem sporazumu določeno, da jo bo ponudnik (stranski udeleženki) pripravil v prvi fazi izvedbe naročila. Ne glede na to, pa gre za specifikacijo blaga oziroma storitve, ki je bila naročena in dobavljena za javna sredstva. Uporabniška specifikacija predstavlja izpolnjevanje obveznosti izbranih izvajalcev iz javnega naročila. Kot poudarja Upravno sodišče (Glej sodbo IV U 77-2020-62 z dne 10. 3. 2023, tč. 42) je izbrani izvajalec po podpisu pogodbe podvržen transparentnosti, kar pomeni, da ima javnost pravico pridobiti podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz javnega naročila in podatke o porabi javnih sredstev. Ob tem gre opozoriti na stališče Upravnega sodišča v sodbi I U 764/2015, da je sklepanje poslov z osebo javnega prava (javnim sektorjem) podvrženo posebnim pravilom transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Kot izhaja iz obrazloženega zgoraj (Glej tč. 10 te odločbe), so Tehnične specifikacije določale, kakšna naj bo oprema in kakšne naj bodo funkcionalnosti aplikacij te opreme. S prikazom strojne opreme in funkcionalnosti aplikacij v uporabniških specifikacijah, sta stranski udeleženki izpolnili svoje obveznosti iz javnega naročila, hkrati pa dostop do uporabniških aplikacij javnost lahko to preveri. Obenem IP poudarja, da iz uporabniških specifikacij niso razvidni podatki o tehnični strukturi, ki ne bi bili že določeni v Tehničnih specifikacijah, torej prilogi javnega naročila.

(14) Nadzor nad postopki javnega naročanja se ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). IP je slednje upošteval tudi v konkretnem primeru, saj navedeni dokument izkazuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Glede na to, da Tehnične specifikacije ne določajo zgolj strojne opreme in funkcionalnosti te opreme na splošno, ampak je določeno v Okvirnem sporazumu, da morata stranski udeleženki pripraviti uporabniške specifikacije, obenem pa podrobno, kaj naj bi bile funkcionalnosti aplikacij posamezne strojne opreme, s tem, da sta stranski udeleženki navedeni dokument pripravili in s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti, ne zadostuje zgolj delni dostop do dokumenta (npr. naslovnica in kazalo dokumenta), temveč je treba javnosti omogočiti dostop tudi do vsebine dokumenta, saj lahko le vsebina celotnega dokumenta izkaže, ali je bil dokument v celoti sestavljen skladno s pogodbenimi obveznostmi stranskih udeleženk.

(15) Glede na navedeno IP ocenjuje, da je organ pravilno odločil, da gre za dokument, ki mora biti javnosti dostopen v celoti (z izjemo varovanih osebnih podatkov), saj gre za izkazovanje pogodbenih obveznosti, s čimer je povezana poraba javnih sredstev, ki predstavlja absolutno javne informacije javnega značaja.

(16) So pa relevantne navedbe stranskih udeleženk, v delu, kjer navajata, da gre za pravico intelektualne lastnine in torej tudi za avtorsko pravno varovano delo. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. V pritožbenem postopku je organ pojasnil, da v razpisni dokumentaciji oziroma v Okvirnem sporazumu to področje ni posebej urejeno. Ker gre za model najema sistema in ne za prenos lastništva, avtorske in druge pravice intelektualne lastnine niso bile prenesene na naročnika. Z vpogledom v besedilo javnega naročila in v Okvirni sporazum se je IP prepričal, da nimajo določb o prenosu avtorskih pravic na uporabniških specifikacijah iz stranskih udeleženk na organ.

(17) Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali uporabniške specifikacije predstavljajo avtorsko delo, oz. ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela, kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), to so: individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.

(18) V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja delo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Pri zahtevanem dokumentu je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem je moral funkcionalnost aplikacij jasno predstaviti organu kot naročniku, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode prikaza in pri zapisu iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, tabele, načrte, ipd. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevane dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oz. zmanjšala. Za uporabniško specifikacijo torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljena pa je bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavana uporabniška specifikacija nedvomno izpolnjujejo tudi kriterij individualnosti. Gre za obširnejše dokumente, ki obsegajo tudi nekaj deset strani, v njih je navedeno kakšne so lastnosti aplikacij, prikazani so posamezni koraki in opravila oziroma ukazi ter zmožnosti aplikacij strojne opreme. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja informacij (razporeditev besedila in zaslonskih slik, njuna medsebojna povezava, idr.) Odločitev o tem, kako natančno bo posameznik obrazložil funkcionalnost aplikacij, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, kdaj in kje bo umestil zaslonske slike ekranov ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela.

(19) V obravnavanem primeru je zahtevana uporabniška aplikacija avtorsko delo in kot taka zavarovana skladno z ZASP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Organ bi sicer moral kot dober gospodar in skladno s standardi, ki so se razvili v tej zvezi, s pogodbo z avtorjem dogovoriti prenos nekaterih materialnih avtorskih pravic, ki bi mu dovoljevale takšno razpolaganje z avtorskim delom, da bi bila možna reprodukcija za namene omogočanja dostopa do informacij javnega značaja v zahtevani obliki. IP ugotavlja, da je organ pojasnil, da tega ni uredil v določilih javnega naročila niti v Okvirnem sporazumu. Iz pritožbe stranskih udeleženk pa izhaja, da na organ nista prenesli materialnih avtorskih pravic, na podlagi katerih bi organ njuno delo lahko reproduciral. Zato pride v poštev le možnost iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilki omogoči le vpogled v zahtevane informacije. IP je pri svojih ugotovitvah izhajal iz jasne zakonske določbe prvega odstavka 80. člena ZASP, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Kot že rečeno, pa IP v uporabniških specifikacijah, določbah javnega naročila in Okvirnega sporazuma, ni našel določil o prenosu materialnih avtorskih pravic, hkrati pa sta stranski udeleženki jasno izrazili svoje nestrinjanje o tem, da bi bile avtorske pravice prenesene na organ. IP je tako pritožbi stranskih udeleženk v tem delu ugodil in odpravil del izpodbijane odločbe, ki odloča o načinu dostopa do uporabniške aplikacije in odločil, da se prosilka z njimi lahko seznani z vpogledom.

(20) Upoštevaje vse navedeno je IP glede načina seznanitve, skladno z določbo drugega odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, torej glede izjeme poslovne skrivnosti, pa je IP pritožbo stranskih udeleženk kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke