prosilec - Mariborska knjižnica
+ -Številka: 090-62/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovna skrivnost, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Organ je prosilcu v delu zahtevanih podatkov zavrnil dostop zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil več pomanjkljivosti pri odločitvi in postopanju organa, je v večjem delu odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. IP je tako prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, pri čemer je organu naložil, da prosilcu posreduje dokumente v zahtevani obliki, torej v e-zapisu.
ODLOČBA:
Številka: 090-62/2024/9
Datum: 29. 3. 2024
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. in 27. 1. 2024, zoper odločbo MARIBORSKE KNJIŽNICE, Rotovški trg 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 156/2024 z dne 10. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 27. 1. 2024 se delno ugodi in se odločba MARIBORSKE KNJIŽNICE, št. 156/2024 z dne 10. 1. 2024, delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:
- Pogodbo o upravljanju terjatev do fizičnih in pravnih oseb z dne 19. 4. 2019, na način, da v dokumentu prekrije:
• podatke o odvetniku med uvodnimi navedbami o strankah pogodbe,
• zadnjo ugotovitev v 1. členu,
• besedilo 3.5 člena,
• podatke o imenih in priimkih odgovornih oseb izvajalca in odvetnika v 9. členu,
• podatke o odvetniku pri podpisih pogodbenih strank;
- račune družbe … s prilogami št. 2019-01596 z dne 8. 7. 2019, št. 2019-01832 z dne 2. 8. 2019, št. 2019-02082 z dne 4. 9. 2019, št. 2019-02306 z dne 2. 10. 2019, št. 2019-02569 z dne 5. 11. 2019, št. 2019-02866 z dne 5. 12. 2019, št. 2020-00059 z dne 8. 1. 2020, št. 2020-00366 z dne 10. 2. 2020, št. 2020-00577 z dne 5. 3. 2020, št. 2020-00576 z dne 5. 3. 2020, št. 2020-00744 z dne 6. 4. 2020, št. 2020-00969 z dne 11. 5. 2020, št. 2020-01053 z dne 22. 5. 2020, št. 2020-01214 z dne 10. 6. 2020, št. 2020-01282 z dne 18. 6. 2020, št. 2020-01466 z dne 8. 7. 2020, št. 2020-01467 z dne 8. 7. 2020, št. 2020-01733 z dne 10. 8. 2020, št. 2020-01891 z dne 3. 9. 2020, št. 2020-01892 z dne 3. 9. 2020, št. 2020-02203 z dne 8. 10. 2020, št. 2020-02304 z dne 27. 10. 2020, št. 2020-02515 z dne 11. 11. 2020, št. 2020-02516 z dne 11. 11. 2020, št. 2020-02772 z dne 9. 12. 2020, št. 2020-02784 z dne 10. 12. 2020, št. 2021-00090 z dne 11. 1. 2021, št. 2021-00089 z dne 11. 1. 2021, št. 2021-00090 z dne 11. 1. 2021, št. 2021-00109 z dne 13. 1. 2021, št. 2021-00324 z dne 9. 2. 2021, št. 2021-00325 z dne 9. 2. 2021, št. 2021-00493 z dne 5. 3. 2021, št. 2021-00494 z dne 5. 3. 2021, št. 2021-00796 z dne 9. 4. 2021, št. 2021-00797 z dne 9. 4. 2021, št. 2021-00815 z dne 13. 4. 2021, št. 2021-00985 z dne 7. 5. 2021, št. 2021-00986 z dne 7. 5. 2021, št. 2021-01188 z dne 8. 6. 2021, št. 2021-01189 z dne 8. 6. 2021, št. 2021-01458 z dne 9. 7. 2021, št. 2021-01459 z dne 9. 7. 2021, št. 2021-01672 z dne 10. 8. 2021, št. 2021-01673 z dne 10. 8. 2021, št. 2021-01780 z dne 18. 8. 2021, št. 2021-01969 z dne 8. 9. 2021, št. 2021-01970 z dne 8. 9. 2021, št. 2021-02242 z dne 11. 10. 2021, št. 2021-02243 z dne 11. 10. 2021, št. 2021-02500 z dne 9. 11. 2021, št. 2021-00138 z dne 10. 11. 2021, št. 2021-00156 z dne 3. 12. 2021, št. 2021-02713 z dne 6. 12. 2021, št. 2021-00160 z dne 16. 12. 2021, št. 2022-00003 z dne 3. 1. 2022, št. 2022-00066 z dne 6. 1. 2022, št. 2022-00359 z dne 9. 2. 2022, št. št. 2022-00929 z dne 5. 4. 2022, št. 2022-00612 z dne 4. 3. 2022, št. 2022-01266 z dne 11. 5. 2022, št. 2022-01540 z dne. 7. 6. 2022, št. 2022-01894 z dne 8. 7. 2022, št. 2022-02145 z dne 3. 8. 2022, št. 2022-02444 z dne 5. 9. 2022, št. 2022-02835 z dne 12. 10. 2022, št. 2022-02886 z dne 19. 10. 2022, št. 2022-03094 z dne 11. 11. 2022, št. 2022-03245 z dne 2. 12. 2022, št. 2022-03370 z dne 12. 12. 2022, št. 2023-00092 z dne 10. 1. 2023, št. 2023-00159 z dne 16. 1. 2023, št. 2023-00303 z dne 6. 2. 2023, 2023-00468 z dne 21. 2. 2023, št. 2023-00574 z dne 6. 3. 2023, št. 2023-00723 z dne 20. 3. 2023, 2023-00976 z dne 13. 4. 2023, št. 2023-01029 z dne 21. 4. 2023, št. 2023-01238 z dne 10. 5. 2023, št. 2023-01323 z dne 22. 5. 2023, št. 2023-01694 z dne 23. 6. 2023, št. 2023-01810 z dne 7. 7. 2023, št. 2023-02089 z dne 2. 8. 2023, št. 2023-02298 z dne 18. 8. 2023, št. 2023-02546 z dne 12. 9. 2023, št. 2023-02648 z dne 28. 9. 2023, št. 2023-02810 z dne 12. 10. 2023, št. 2023-02918 z dne 27. 10. 2023, na način, da v računih in prilogah prekrije:
• podatke o imenu in priimku pod »Pripravil«,
• podatke o imenih in priimkih uporabnikov knjižnice,
• podatke o imenu, priimku in naslovu e-pošte zaposlene pri družbi …, na računu in priloženem e-sporočilu z dne 17. 10. 2022, podatke o naslovih e-pošte prejemnikov e-sporočila z dne 17. 10. 2022 ter podatke o telefonski številki in naslovu e-pošte uslužbenke organa pred e-sporočilom z dne 17. 10. 2022, vse na računu št. 2022-02886 z dne 19. 10. 2022;
- dobropis št. 2021-00038 z dne 13. 4. 2021, na način, da v dobropisu prekrije podatke o imenu in priimku pod »Pripravil«;
- plačilne liste direktorja … za obdobje od 1. 2. 2023 do 31. 10. 2023, na način, da v plačilnih listah prekrije podatke o:
• davčni številki in naslovu stalnega bivališča,
• delovni dobi,
• bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
• morebitni bolniški odsotnosti,
• neto zneskih izplačanih dodatkov, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, skupni neto plači in podatki o končnem izplačilu na transakcijski račun, razen podatka o neto povračilih stroškov za prehrano,
• morebitnih odtegljajih,
• obračunanih davkih in prispevkih od plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
• številki transakcijskega računa,
• premijskem razredu, v katerega se imenovani uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU,
• morebitnih vzdrževanih družinskih članih,
• podatke o dohodnini;
- plačilne liste pomočnika direktorja … za obdobje od 31. 10. 2013 do 31. 10. 2023, na način, da v plačilnih listah prekrije podatke o:
• davčni številki in naslovu stalnega bivališča,
• delovni dobi,
• bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
• morebitni bolniški odsotnosti,
• neto zneskih izplačanih dodatkov, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, skupni neto plači in podatki o končnem izplačilu na transakcijski račun, razen podatka o neto povračilih stroškov za prehrano,
• morebitnih odtegljajih,
• obračunanih davkih in prispevkih od plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
• številki transakcijskega računa,
• o premijskem razredu, v katerega se imenovani uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU,
• morebitnih vzdrževanih družinskih članih,
• podatke o dohodnini;
- naloge za službena potovanja in obračune potnih stroškov št. 42/2023, št. 79/2023, št. 82/2023, št. 100/2023, št. 117/2023, št. 156/2023, št. 163/2023, št. 206/2023, št. 229/2023, št. 237/2023, št. 252/2023 in št. 265/2023, na način, da v dokumentih prekrije podatke o naslovu bivališča direktorja organa (tudi pri morebitni navedbi naslova bivališča pri naslovu začetka službene poti, relaciji);
- naloge za službena potovanja in obračune potnih stroškov št. 23/2014, št. 29/2014, št. 42/2024, št. 50/2014, št. 69/2014, št. 87/2014, št. 95/2014, št. 132/2014, št. 212/2019, št. 234/2022, št. 39/2023, št. 101/2023, št. 112/2023, št. 120/2023, št. 138/2023 in št. 164/2023, na način, da v dokumentih prekrije podatke o naslovu bivališča pomočnika direktorja organa (tudi pri morebitni navedbi naslova bivališča pri naslovu začetka službene poti, relaciji);
- račune operaterja TELEKOM SLOVENIJE, d.d., št. 2-2023, št. 3-2023, št. 4-2023, št. 5-2023, št. 6-2023, št. 7-2023, št. 8-2023, št. 9-2023 in št. 10-2023, na način, da posreduje podatke o operaterju in naročniku na vrhu računa, številki in datumu računa, znesku plačila storitve za direktorja … in pomočnika direktorja … ter odredbi o plačilu.«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je z zahtevo z dne 9. 11. 2023 zahteval:
- besedilo javnega razpisa, kopije prispelih ponudb in zapisnik o izboru izterjevalske družbe;
- kopijo pogodbe (z morebitnimi aneksi, konkretnimi protokoli in poslovnim modelom), sklenjene z družbo … (v nadaljevanju: …), ter kopije komunikacije s to družbo, skupaj s plačilnimi nalogami in bančnimi izpiski, ki se nanašajo na poslovanje s to družbo od 1. 1. 2020;
- kopije plačilnih list (brez osebnih podatkov) s stroški malice, prevoza na delo, regresa, potnih nalogov in dnevnic ter morebitnih izplačanih nagrad in vseh drugih bonitet – vse z bančnimi oziroma plačilnimi nalogi, za direktorja organa od 1. 2. 2023 in uslužbenca … za zadnjih deset let.
Kot način seznanitve je določil drug e-zapis.
(2) S sklepom št. 3810/2023 z dne 29. 11. 2023 je organ podaljšal rok za odločanje o zahtevi prosilca za 30 delovnih dni, torej do 10. 1. 2024.
(3) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 156/2024 z dne 10. 1. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil, in sicer:
- v pogodbi z družbo …, je prekril podatke v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti,
- v računih je prekril varovane osebne podatke uporabnikov knjižnice (ime in priimek);
- v plačilnih listih je prekril varovane osebne podatke, upoštevaje odločbo IP št. 090-258/2023/7.
Glede dostopa do Zapisa predstavitve podjetij za izterjavo z dne 16. 3. 2019 je prosilcu ugodil v celoti.
(4) Prosilec je v odgovoru IP na poziv v zvezi z zadevo pritožbe zaradi molka organa št. 0900-284/2023 že v pritožbi 26. 1. 2024 med drugim navedel, da v izpodbijani odločbi sploh niso navedeni konkretni dokumenti in iz tega razloga ni mogoče ugotoviti, kateri zahtevani dokumenti so bili posredovani, zagotovo pa niso bili posredovani zahtevani podatki o bonitetah in tudi erar.si izkazuje drugačne številke. Ravnanje organa tako šteje kot nezakonito zavrnitev.
(5) V obrazcu IP za pritožbe z dne 27. 1. 2024 pa je nato navedel, da organ ni odgovoril v zakonskem roku ter da izpodbijana odločba ni popolna, ne ekonomična in ne pravočasna, ker.
- ne vsebuje konkretnega in specifičnega popisa oziroma stvarnega seznama posredovanih kopij dokumentov;
- opušča navedbo razlogov in utemeljitev, čemu zahtevanih informacij ni posredoval na način, ki je bil določen, temveč je poslal po navadni pošti kartonsko škatlo papirjev brez konkretnega popisa, kaj se v škatli sploh nahaja;
- ne omenja zahtevanih kopij dokumentov o bonitetah direktorja in pomočnika kot so potni nalogi in računi za prenosne telefone;
- ne omenja nobenih kopij dokumentov, ki so obvezni po Zakonu o javnih naročilih, kar pomeni, da netransparentno in v nasprotju z zakonom plačuje nekomu in mu omogoča več deset tisoč evrov vredne zaslužke brez izničenja možnosti kartelnega dogovarjanja – vse v škodo javnih sredstev in sredstev občanov oziroma članov knjižnice;
- ne vsebuje nobene konkretne številke in zneska računa, tako da že s tega vidika ni mogoče ugotoviti, katerih računov organ ni poslal in ali se skladajo z računi, javno dostopnimi na erar.si;
- ni ustrezna, ker s kvantiteto poskuša prikriti kvalitativni manjko.
(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 22. 2. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi s prilogami je priložil Zapis izbire agencije za izterjavo dolgov, potne naloge direktorja organa in …, račune organa za telefonske storitve, pregled plačanih provizij za predsodno in sodno izterjavo 2020 – 2023, zbirnik plačil provizije za obdobje 2020 – 2023, odgovor IP v zadevi št. 0900-284/2023. Ob tem je še navedel, da je prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo in pojasnil poslovanje organa v zvezi s knjižnim fondom. V zvezi s posredovanimi kopijami izdanih računov agencije za izterjavo pa je pojasnil, da je na računih zakril osebne podatke uporabnikov knjižnice, saj so na prilogi k posameznemu računu zapisani podatki o imenu in priimku uporabnika, številka njegove članske izkaznice in višina poravnanega dolga.
(7) Na poziv IP št. 090-62/2024/2 z dne 7. 3. 2024 je organ 15. 3. 2024 posredoval IP zadevni zapis in pogodbo, račune družbe … (s prilogami) in odvetnika, izvod izpodbijane odločbe z dokazilom o vročitvi prosilcu ter zahtevane plačilne liste za obdobje februar – november 2023.
(8) Na poziv IP št. 090-62/2024/5 z dne 19. 3. 2024 je organ 22. 3. 2024 posredoval IP še preostale plačilne liste za pomočnika direktorja ter posamezne račune. Pojasnil je tudi, da direktor in pomočnik direktorja ne prejemata bonitet ter da podlago za plačilo posameznega računa predstavlja žig na posameznem računu, iz katerega izhaja, kdo je zadevo pregledal in kdo odobril plačilo.
(9) Na poziv IP št. 090-62/2024/7 z dne 27. 3. 2024 pa je organ še istega dne IP pojasnil, da je bil … imenovan za pomočnika direktorja s 1. 2. 2023, in da je službeni telefon prevzel v uporabo 13. 2. 2023. Na delovnem mestu bibliotekar namreč ni imela službenega telefona. Organ je pojasnilu priložil tudi prevzemni list.
(10) IP je z zahtevo, izpodbijano odločbo in pritožbo seznanil družbo …, in jo pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe. Poziv IP je bil družbi vročen 19. 3. 2024. Družba se na poziv IP ni odzvala.
Pritožba je delno utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(11) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(12) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja. Organ je namreč javni zavod, ki je v lasti šestih občin ustanoviteljic.
(13) Sporno v obravnavanem primeru je:
- ali je odločba organa glede na pomanjkljivosti izreka in obrazložitve, ki jih izpostavlja prosilec, pravilna;
- ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti;
- ali je organ odločil o dostopu do vseh zahtevanih dokumentov in ali je organ posredoval prosilcu vse zahtevane dokumente;
- ali je organ prosilca seznanil z zahtevanimi dokumenti na ustrezen način.
(14) IP najprej poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana). V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na njen pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Poudarja pa tudi, da IP ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, npr. ali bi organ v posamezni zadevi moral izpeljati postopek javnega naročanja ipd.
Pravilnost izpodbijane odločbe
(15) Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.[1] Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oziroma postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Ob tem IP dodaja, da je treba v izreku odločbe navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je namreč obvezna sestavine zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ. Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, edino omejitev predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
(16) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevanim pogojem, ki jih morata izpolnjevati izrek in obrazložitev odločbe, organ v izpodbijani odločbi ni zadostil. Organ namreč:
- ni konkretno opredelil vseh dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca in o dostopu do katerih je odločil z izpodbijano odločbo, ne v izreku in ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe;
- ni konkretno opredelil, kateri posamezni podatki se prekrijejo v posameznem delu dokumenta zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov, ne v izreku in ne v obrazložitvi odločbe;
- ni konkretno opredelil, s katerimi zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki;
- ni konkretno utemeljil izjem od dostopa v obravnavanem primeru, na kateri se je skliceval v izreku izpodbijane odločbe (varstvo poslovne skrivnosti in osebnih podatkov), in tudi ni presojal dostopa do dokumentov z vidika izjeme od izjem;
- ni upošteval načina seznanitve, ki ga je določil prosilec, torej e-zapis, ampak mu je posredoval posamezne dokumente v obliki fotokopije.
(17) IP tako lahko sledi pritožbenim navedbam prosilca, ko navaja, da izpodbijana odločba ne obsega konkretnega seznama posredovanih kopij dokumentov, navedbe razlogov in utemeljitve, zakaj organ zahtevanih informacij ni posredoval na način, ki je bil določen, in ne omenja vseh zahtevanih dokumentov. Upoštevaje okoliščine zadeve IP ne more ugotoviti, katere vse dokumente je organ prosilcu dejansko posredoval, saj opredelitev večjega dela dokumentacije ne izhaja ne iz izpodbijane odločbe in ne iz kakšnega drugega dokumenta kot npr. popisa dokumentov, posredovanih prosilcu v obliki fotokopij. IP je zato odločil, da izpodbijano odločbo organa odpravi v večjem delu in sam reši zadevo, razen glede dostopa do Zapisa predstavitve podjetij za izterjavo z dne 16. 3. 2019, dostop do katerega je organ omogočil prosilcu v celoti. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do posameznega sklopa dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca.
Dokumenti v zvezi z izbiro izterjevalske družbe
(18) IP ugotavlja, da je prosilec zahteval besedilo javnega razpisa, kopije prispelih ponudb in zapisnik o izboru izterjevalske družbe, ter da je organ omogočil prosilcu dostop do Zapisa predstavitve podjetij za izterjavo z dne 16. 3. 2019 v celoti.
(19) Upoštevaje pojem informacije javnega značaja na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ IP ugotavlja, da organ z drugimi zahtevanimi dokumenti v zvezi z izbiro izterjevalske družbe (javni razpis, ponudbe), razen z Zapisom, ne razpolaga v materializirani obliki. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ namreč izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. IP torej ugotavlja, da pogoji za informacijo javnega značaja v zvezi z izbiro izterjevalske družbe niso izpolnjeni v celoti.
(20) IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Organ je po mnenju IP podal ustrezno pojasnilo, ko je pojasnil, da je prosilcu posredoval zapis o izboru agencije za izterjavo, ki je nastal po predstavitvi petih podjetij, ki se ukvarjajo z izterjavo dolga. Navedel pa je tudi, da se določbe Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) ne uporabljajo za javna naročila blaga, storitev ali projektnih natečajev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 40,000.00 evrov brez DDV. Navedbe organa dodatno potrjuje zadevni zapis sestanka, iz katerega izhaja, da je predstavitev petih podjetij organizirala Univerzitetna knjižnica Maribor, da je bila naknadno ponovna predstavitev dveh najugodnejših agencij ter da je bila izbrana agencija prepoznana kot najbolj ustrezna.
(21) IP ob tem pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, torej zadevni javni razpis in prispele ponudbe.
Pogodba in drugi zahtevani dokumenti, vezani na družbo …
(22) Organ je omogočil prosilcu dostop do Pogodbe o upravljanju terjatev do fizičnih in pravnih oseb z dne 19. 4. 2019 (v nadaljevanju: Pogodba) s prekritimi podatki po Zakonu o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, katere podatke je organ prekril, upoštevaje določbe ZPosS. Glede poslovanja z družbo pa je prosilcu posredoval račune družbe …, s prilogami, in sicer s prekritimi podatki o imenu in priimku fizičnih oseb, uporabnikov knjižničnega fonda. IP po vpogledu v Pogodbo najprej ugotavlja, da je tripartitna, in ker se zahteva prosilca nanaša le na družbo …, je IP odločil o dostopu do dela Pogodbe, ki je predmet zahteve prosilca, v kolikor pogodbena določila, ki se nanašajo na vse tri pogodbene stranke niso neločljivo povezana. Organi prve stopnje in IP so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča.[2]
(23) Pri zahtevanih računih je organ prekril osebne podatke uporabnikov. IP je pri presoji upošteval račune, ki jih je družba … posredovala organu do vložitve zahteve, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. IP je torej pri presoji upošteval račune, s katerimi je organ razpolagal v materializirani obliki na dan vložitve zahteve. Računi obsegajo tudi podlago oziroma odredbo za plačilo posameznega računa. Kot izhaja iz posameznega računa je na računih odtisnjen žig, ki obsega podatke o vrsti storitve, subjektu, kdo je zadevo pregledal in kdo odobril plačilo ter datum. Med posredovanimi računi pa je tudi dobropis, o dostopu do katerega je IP prav tako odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. Računom so priložene priloge, ki med drugim obsegajo podatke o nazivu organa, enoti, pogodbi oziroma imenu in priimku uporabnika knjižničnega fonda, obdobju, znesku, proviziji, opominu, vseh knjiženih plačilih, plačanih glavnicah, plačilu na TRR, plačanih opominih, opominih izterjave, …
(24) Ker je organ v zvezi s Pogodbo izpostavil določbe ZPosS, se tudi IP opredeljuje do izjeme varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je Pogodba datirana 19. 4. 2019, torej dan pred uveljavitvijo ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1, enako tudi za račune, izdane pred 20. 4. 2019, za račune, izdane po 20. 4. 2019 pa je IP upošteval določbe ZPosS.
(25) Izhajajoč iz 39. člena ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Upoštevaje določbe ZGD-1 je tako IP najprej presojal, ali zahtevani podatki Pogodbe in računov izpolnjujejo subjektivni kriterij poslovne skrivnosti.
(26) Kot izhaja iz pravne teorije se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[3] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu.[4]
(27) IP glede na navedeno ugotavlja, da družba … ni priglasila stranske udeležbe, poslovne skrivnosti pa z ustreznimi akti družbe ni izkazal niti organ. Pogodba in računi tudi sicer niso označeni kot »poslovna skrivnost«. IP zaključuje, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru tako ni podan.
(28) IP je nato po uradni dolžnosti presojal še, ali je podan pri Pogodbi in računih, izdanih pred 20. 4. 2019, objektivni kriterij poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu.[5]
(29) Upoštevaje predhodno navedeno IP ugotavlja, da bi bilo mogoče potencialno opredeliti zahtevane dokumente kot poslovno skrivnost družbe, saj Pogodba predstavlja dokument, ki ureja pravice in obveznosti treh subjektov, računi pa prav tako odražajo informacije o poslovanju dveh subjektov, pri čemer eden od teh subjektov nastopa na konkurenčnem trgu, vendar je potrebno upoštevati še določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katere se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 sicer velja tako v primeru subjektivnega kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Izhajajoč iz tega je IP v nadaljevanju presojal, ali gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, ki pa so absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(30) Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi, kot sledi.[6]
(31) Zahtevani podatki v obravnavanem primeru vsebujejo tako podatke, ki izkazujejo neposredno izplačilo iz javnih sredstev, kot tudi podatke, ki so povezani z opravljanjem dejavnosti javnega pomena, konkretno na javno službo za izvajanje knjižnične dejavnosti. To velja tako za zahtevane račune s prilogami, ki obsegajo tako konkretne podatke v zvezi s plačili kot tudi podatke v zvezi s temi plačili, pa tudi Pogodbo. V zvezi s Pogodbo pa IP pripominja, da je organ s tem poslom pridobil določene pravice in prevzel določene obveznosti zaradi upravljanja s knjižnim fondom. Zahtevani podatki torej nedvomno odražajo razpolaganje z javnimi sredstvi. Organ je odgovoren za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za dejavnosti zavoda, ter kot dober gospodar za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanoviteljev (50. člen Odloka o ustanovitvi zavoda Mariborska knjižnica). Slednje nedvomno pomeni, da mora gospodarno ravnati tudi v primeru dolgov, ki nastanejo organu, saj tudi to kaže na razpolaganje z javnimi sredstvi organa. IP tako zaključuje, da so podatki iz Pogodbe in računov absolutno javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen varovanih osebnih podatkov (kot sledi).
(32) Z vidika določb 2. člena ZPosS, v skladu s katero predstavljajo poslovno skrivnost le podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vsi trije pogoji iz tega člena, IP ugotavlja, da nedvomno pri računih, izdanih od 20. 4. 2019, dalje ni podan eden zahtevanih pogojev. Po oceni IP namreč ni izpolnjen pogoj »imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost«. In tudi v primeru, da bi bili vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni hkrati, bi bilo treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, kot to določa tretji odstavek 39. člena ZGD-1. Tudi ta določba torej določa t.i. absolutno javne podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Izhajajoč iz tega je IP v nadaljevanju tako presojal, ali gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, ki pa so absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. In kot že navedeno, zahtevani podatki v računih vsebujejo tako podatke, ki izkazujejo neposredno izplačilo iz javnih sredstev, kot tudi podatke, ki so povezani z opravljanjem dejavnosti javnega pomena, ki se nanaša na knjižni fond.
(33) In kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.
(34) IP po pregledu dokumentov ugotavlja, da Pogodba in računi s prilogami obsegajo tudi osebne podatke, upoštevaje definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[7]. Splošna uredba o varstvu podatkov se uporablja neposredno, veljajo pa tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
(35) Glede na navedeno ni dvoma, da dokumenti obsegajo osebne podatke, in sicer podatke o imenu, priimku in podpisih uslužbencev organa, o imenu in priimku uslužbencev družbe …, o imenu in priimku uporabnikov knjižnice, imenu, priimku, podpisu in položaju zakonitega zastopnika družbe ..., ter imenu, priimku, podpisu in delovnem mestu zakonitega zastopnika organa.
(36) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) te uredbe. IP ob tem opozarja še na prvi odstavek 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), v skladu s katerim zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.
(37) IP tako ugotavlja:
- Zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov uslužbencev organa, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev in podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Podatki o imenu, priimku, podpisu in delovnem mestu posameznega javnega uslužbenca v zadevnih dokumentov so torej javni.
- Niso varovani osebni podatki o imenu, priimku in položaju oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Podatki o imenu, priimku, položaju in podpisu zakonitega zastopnika družbe …, pa tudi organa, so torej javni.
- Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o naslovu e-pošte in telefonski številki posameznih fizičnih oseb. ZVOP-2 v 92. členu določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). IP pa pojasnjuje še, da v primerih, ko navedene zakonske določbe glede javno objavljenih kontaktnih podatkov ni mogoče uporabiti, velja, da podatki niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da npr. elektronski naslovi in telefonske številke praviloma niso prosto dostopni podatki, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[8] Ker IP podatkov o naslovu e-pošte in telefonski številki posameznih fizičnih oseb ni zasledil kot prosto dostopnih, je organu naložil, da jih prekrije.
- Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenih in priimkih posameznih uporabnikov knjižničnega fonda.
Plačilne liste, potni nalogi in bonitete
(38) Prosilec je zahteval tudi dostop do plačilnih list (brez osebnih podatkov) s stroški malice, prevoza na delo, regresa, potnih nalogov in dnevnic ter morebitnih izplačanih nagrad in vseh drugih bonitet – vse z bančnimi oziroma plačilnimi nalogi, za direktorja organa od 1. 2. 2023 in uslužbenca … za zadnjih deset let. Kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe je organ o dostopu do plačilnih list odločil »skladno z odločbo IP št. 090-258/2023/7«, pri čemer organ ni konkretno navedel, katere podatke je v plačilnih listah prekril.
Plačilne liste
(39) Upoštevaje predhodno navedeno definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov IP ugotavlja, da podatki, vsebovani v plačilnih listah, nedvomno izpolnjujejo merila za osebni podatek, razen splošnih podatkov desno zgoraj, ki ne predstavljajo osebnega podatka posameznika (npr. povprečna plača posameznika v RS za preteklo leto).
(40) IP je tako tudi pri plačilnih listih presodil še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov (ki jo predstavlja posredovanje teh podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Kot že navedeno, obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.
(41) IP tako ugotavlja:
• Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javnih uslužbencev organa v zahtevanih plačilnih listah v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS) in ZDIJZ.
• ZSPJS namreč izrecno določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo (prvi odstavek 38. člena). Določa pa tudi, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena (šesti odstavek 38. člena).
• Ker gre torej za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje teh javnosti tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
• Da so plače v javnem sektorju javne, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.
• Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022,…
• Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani.[9] Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.
• Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (38. člen ZSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil javnih uslužbencev, na katera se nanašajo zahtevani podatki. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
• Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo, ki je le v neto znesku in od katerega se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, uvrstitev v skupen dohodninski razred, ki je odvisen od vseh prejemkov posameznika, ne le od višine plače,...). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov.
• Ker pa ni podane pravne podlage za razkritje vseh osebnih podatkov v zahtevanih plačilnih listih, je IP organu naložil, da jih prekrije, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
Potni nalogi in obračuni potnih stroškov
(42) IP tudi v tem delu zahteve, upoštevaje predhodno navedeno, ugotavlja, da gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev in opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Gre torej za podatke, ki so na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni, razen v delu podatkov, na katere se ta zakonska določba ne nanaša. IP je tako odločil, da mora organ v zahtevanih potnih nalogih prekriti varovane osebne podatke, in sicer naslov bivališča direktorja in pomočnika direktorja, kot to izhaja iz izreka 1. in 2. točke izreka te odločbe.
Bonitete
(43) Kot je pojasnil organ, direktor in pomočnik direktorja ne prejemata bonitet. V tem delu zahteve tako pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ki ga je IP izpostavil že uvodoma. IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, glede na to, da je organ sicer IP posredoval druge zadevne dokumente.
(44) Ob tem IP navaja, da telefon, aparat, ki je v lasti poslovnega subjekta, povzroča stroške iz naslova amortizacije ter naročnine in pogovorov, in če ga uporabljajo zaposleni, poslovni subjekt ni dolžan obračunavati bonitete in s tem pripadajoče dajatve.
Povračilo stroškov mobilnega telefona
(45) Upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ gre pri plačilu stroškov mobilnega telefona, ki ga uporablja javni uslužbenec, za podatke o porabi javnih sredstev, zato je IP organu naložil, da posreduje prosilcu tudi podatke o višini stroškov uporabe službenega mobilnega telefona za direktorja in pomočnika direktorja, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. IP je pri tem upošteval obdobje, za katerega je prosilec zahteval podatke za direktorja, torej od 1. 2. 2023, in do vložitve zahteve. Upošteval pa je tudi, da je bil pomočnik direktorja, katerega podatki se zahtevajo, imenovan za pomočnika direktorja s 1. 2. 2023 in da je službeni mobilni telefon prevzel v uporabo 13. 2. 2023. Slednje izhaja tudi iz posredovanega prevzemnega lista aparata z dne 13. 2. 2023. Ker torej na delovnem mestu bibliotekarja ni imel službenega mobilnega telefona, organ s podatki o stroških uporabe mobilnega telefona za … za obdobje pred 13. 2. 2023 ne razpolaga v materializirani obliki, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.
(46) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.
Molk organa
(47) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca o molku organa pa IP ugotavlja, da je organ v obravnavanem primeru s sklepom, št. 3810/2023 z dne 29. 11. 2023, na podlagi 23. člena ZDIJZ podaljšal rok za odločanje za 30 delovnih dni, in sicer do 10. 1. 2024. Gre za odločitev organa, zoper katero ni posebne pritožbe. Organ je nato 10. 1. 2024 izdal izpodbijano odločbo. Z vidika ZDIJZ tako IP ugotavlja, da je bilo o zahtevi prosilca odločeno in da zatrjevane kršitve na pravico prosilca glede dostopa do informacij niso vplivale.
Delni dostop
(48) Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni pravne podlage, je odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Način seznanitve z zahtevano informacijo
(49) Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, kar pomeni, da organ praviloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis).
(50) Ker v obravnavanem primeru ne gre za avtorsko varovana dela, organ nima pravice določiti prosilcu načina seznanitve z zahtevanimi informacijami v obliki fotokopije. Prosilec je namreč zahteval dokumente v elektronskem zapisu, zato je organ dolžan to upoštevati. Glede na to, da organ navaja, da je podatke posredoval v fizični obliki, ker zajetne dokumentacije ni mogel varno posredovati po elektronski pošti, IP pripominja, da elektronski zapis nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki (npr. USB ključek).
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil delno. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo (razen v delu zahtevanega zapisa o predstavitvi podjetij za izterjavo) in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. Glede varovanih osebnih podatkov in podatkov, pri katerih pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, pa je pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
[1] Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena.
[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.
[3] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.
[4] Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1.
[5] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002.
[6] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.
[7] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES
[8] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf
[9] Tako npr. tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2010 z dne 25. 5. 2011.