prosilec - Maprom d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval, da mu organ v elektronski obliki pošlje vektorske dokumente z designom Marprom avtobusne kartice. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem, da gre za poslovno skrivnost. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ni izkazal ne objektivnega ne subjektivnega kriterija, da gre za poslovno skrivnost. Prav tako pa je ugotovil, da so bili zahtevani dokumenti »design avtobusne kartice organa« plačani iz javni sredstev, in so podatki v zvezi z njimi javni na podlagi prve točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. IP je ob tem dodal, da ker se zahtevani dokumenti nanašajo na področje, na katerem organ izvaja javno gospodarsko službo in ne na področje, kjer izvaja tržno dejavnost, do škode za njegov konkurenčni položaj ne more priti in zato je sklicevanje na izjemo poslovne skrivnosti neutemeljeno. V zvezi s sklicevanjem na varstvo avtorske pravice, je IP ugotovil, da dejstvo, da je določena informacija avtorsko delo, ne predstavlja izjeme od njenega dostopa. Spoštuje pa ureditev dostopa do informacij javnega značaja, položaj avtorskega dela z vidika načina dostopa. Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ. V obravnavanem vektorska oblika designa avtobusne kartice Marprom predstavlja avtorsko delo, materialne avtorske pravice pa so bile v celoti prenesene, zato ni zadržkov za omogočanje dostopa s posredovanjem v elektronski obliki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-173/2023/4

Datum:  6. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi .. (v nadaljevanju: prosilec) z dne 1. 6. 2023, zoper odločbo št. ODL - 210423 z dne 24. 5. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Javnega podjetja Marprom, d. o. o., Mlinska ulica 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 1. 6. 2023 zoper odločbo Javnega podjetja Marprom, d. o. o., št. ODL - 210423 z dne 24. 5. 2023, se ugodi, odločba se odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati vektorski dokument Marprom avtobusne kartice-Marprom_enotnaKartica_Bus_Navodila.pdf in Press datoteko kartice-Marprom_EnotnaKartica_Bus_ PRESS.pdf.«.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 21. 4. 2023 na organ naslovil zahtevo, da mu v elektronski obliki pošlje vektorske dokumente z designom Marprom avtobusne kartice.

(2) Organ je dne 24. 5. 2023 izdal odločbo št. ODL - 210423, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je oblikovanje kartice za organ izdelal za to usposobljeni zunanji oblikovalec. Vektorska oblika dokumenta omogoča tudi vpogled v postavitev grafične forme in uporabljene tehnike designa, kar je izključna moralna last oblikovalca, ki je design pripravljal. Vektorska grafika uporablja niz krivulj, ki definirajo sliko, kar pomeni, da vektorska oblika grafike omogoča popolno fleksibilnost pri manipulaciji slike. Izdelava vektorske grafike tako omogoča spremembo celotnega ali manjšega dela dizajna, kar prihrani čas in trud, saj ni potrebno vedno znova izrisati celotne grafike z upoštevanimi novimi popravki. To je največja prednost vektorske oblike. Iz tega razloga predstavlja vektorska oblika dokumenta, v predmetni zadevi designa avtobusne karte organa, intelektualno lastnino, ki je ni mogoče dajati tretjim osebam. Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih osebnih in duhovnih vezi do dela. Moralne pravice za avtorja pomenijo, da ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če ti posegi ali ta uporaba lahko okrni njegovo osebnost. V nadaljevanju odločbe se organ sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti. Navaja, da je poslovna skrivnost vsak podatek o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju, ki je in ki sme biti znan le določenemu krogu oseb. Z institutom poslovne skrivnosti se lahko zaščiti proizvodni postopek, podatki o nastopanju na trgu, podatki o finančnem, materialnem in kadrovskem položaju podjetja, kar je še posebej koristno v primerih, ko ni mogoče uporabiti drugih metod zaščite (patent, znamka, model,..). Izraz intelektualna lastnina se nanaša na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oziroma razuma. Človeški um je eno glavnih vodil tehnološkega in kulturnega razvoja. Kršitev pravic intelektualne lastnine je podana, kadar nekdo uporablja predmet varstva pravice intelektualne lastnine brez soglasja imetnika te pravice, razen če zakonodaja dovoljuje takšno uporabo. Po mnenju organa vektorski dokument z designom predstavlja izjemo po določilih druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zgoraj navedeno v celoti predstavlja poslovno skrivnost, iz česar je razvidno, da vektorska oblika dokumenta z designom Marprom avtobusne karte ne predstavlja informacije javnega značaja. Prav tako bi bil lahko z razkritjem vektorskega dokumenta tretjim nepooblaščenim osebam ogrožen interes organa in zunanjega oblikovalca kot stranskega udeleženca, saj uporaba in morebitno spreminjanje dokumenta ni dovoljeno.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo 6. 1. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in ne za zahtevo za ponovno uporabo informacije javnega značaja. Materialne in moralne avtorske pravice ostanejo zaščitene na podlagi določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), saj se pri dostopu do informacij javnega značaja ne opravi prenos pravic. V izpodbijani odločbi ni navedeno celotno dejansko stanje glede tega, kdo je zunanji izvajalec in ali je bil vključen v postopek kot stranski udeleženec. Prosilec meni, da tudi če bi materialne avtorske pravice ostale pri oblikovalcu, bi moral organ dati datoteke na vpogled. V primeru zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti bi moral biti po njegovem mnenju izveden test prevladujočega interesa javnosti.

(4) Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 6. 6. 2023.

(5) Po prejemu pritožbe je IP preveril in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. V pritožbenem postopku je IP organ pozval, da zahtevani dokument dostavi in pojasni pogodbeno razmerje z avtorjem ter če ga je kot stranskega udeleženca povabil v postopek dostopa do informaciji javnega značaja. Organ je dne 14. 6. 2023 dostavil vektorski dokument Marprom avtobusne kartice-Marprom_enotnaKartica_Bus_Navodila.pdf, Press datoteko kartice-Marprom_EnotnaKartica_Bus_ PRESS.pdf, pogodbo o oblikovanju promocijskih materialov, sklenjeno med organom in … s. p. d ter poročilo o opravljenem delu po pogodbi, kjer je pod zaporedno št. 7 navedeno oblikovanje Marprom enotne kartice (dizajn za avtobus). Ob tem je organ navedel, da avtorja kot stranskega udeleženca ni povabili v obravnavani postopek dostopa do informacij javnega značaja.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da organ razpolaga z vektorskim dizajnom avtobusne karte organa. V pritožbenem postopku je kot zahtevani dokument na poziv IP organ poslal »vektorski dokument Marprom avtobusne kartice-Marprom_enotnaKartica_Bus_Navodila.pdf in Press datoteko kartice-Marprom_EnotnaKartica_Bus_ PRESS.pdf«. Sporno med strankama pa je, ali se je organ v izpodbijani odločbi utemeljeno skliceval, da gre za dokumente, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, torej je zatrjeval izjemo iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) Organ v skladu z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[1] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2], ki so začele veljati 20. 4. 2019. Za presojo, ali je podana izjema poslovne skrivnosti, se za dokumente, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, upošteva določbe 39. in 40. člena ZGD-1, pri dokumentih, nastalih po uveljavitvi ZPosS, pa določbe ZPosS. V pritožbenem postopku je organ posredoval pogodbo o oblikovanju promocijskih materialov, sklenjeno med organom in .. s. p. ter poročilo o opravljenem delu po pogodbi. Iz posredovane pogodbe izhaja, da je bila sklenjena 30. 10. 2018, iz posredovanega poročila o opravljenem delu od 1. 1. do 31. 1. 2019 izhaja, da je pod zaporedno št. 7 navedeno oblikovanje Marprom enotne kartice (dizajn za avtobus). IP tako ugotavlja, da je za presojo pogojev ali je podana izjema poslovne skrivnosti relevanten predpis ZGD-1.  

(9) Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Subjektivni kriterij, kot izhaja iz pravne teorije, se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[3] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom družba določi tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). V drugem odstavku pa je določen objektivni kriterij poslovne skrivnosti, v skladu s katerim se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

(10) Iz posredovanih navedb in dokazil v pritožbenem postopku izhaja, da zahtevani dokument »vektorski dokument Marprom avtobusne kartice-Marprom_enotnaKartica_Bus_Navodila.pdf in Press datoteko kartice-Marprom_EnotnaKartica_Bus_ PRESS.pdf« nista označena kot poslovna skrivnost. Organ prav tako ne navaja in ne izkazuje, da bi ta dokument v svojih internih aktih ali s sklepom označil kot poslovno skrivnost. Prav tako iz posredovane pogodbe o oblikovanju promocijskih materialov, sklenjene s sopogodbenikom ….s.p.., označitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost, ne izhaja. IP tako ugotavlja, da poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju ni izpolnjena. V zvezi z objektivnim kriterijem, za katerega lahko štejejo podatki za poslovno skrivnost, če je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, je organ podal navedbe, da gre za podatek, ki je znan le določenemu krogu oseb in da gre za intelektualno lastnino, ki je ni mogoče dajati tretjim osebam ter da bi z razkritjem vektorske oblike dokumenta z designom Marprom avtobusne karte tretjim osebam, bil ogrožen interes organa in zunanjega oblikovalca, saj uporaba in morebitno spreminjanje ni dovoljeno. Glede na podane navedbe organa IP ugotavlja, da organ ni izkazal, da bi bil objektivni kriterij podan. Iz upravno sodne prakse Upravnega sodišča izhaja (glej sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 308/2014 z dne 10. 6. 2015, tč. 14), da mora biti okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, očitna. Občutno škodo mora tisti, ki se na izjemo poslovne skrivnosti sklicuje, konkretno izkazati. V zvezi s tem IP ugotavlja, da so navedene kartice javno dostopne in zato ročni “preris” dizajna iz kartice »nepooblaščeni tretji osebi« ne bi predstavljal velike ovire, najverjetneje pa bi celo optični čitalec visoke ločljivosti omogočil reprodukcijo kartice z zadostno kvaliteto.

(11) V zvezi z navedbo, da bi uporaba in morebitno spreminjanje ogrozila interes organa in oblikovalca pa utemeljitev občutne škode ne zadostuje. Hipotetični primeri, ko bi nekdo prejete informacije uporabil v nasprotju z zakonom, da bi morebiti storil kaznivo dejanje goljufije in na račun organa pridobil določeno finančno korist, ne morejo predstavljati razloga, zaradi katerega bi organi preventivno in vnaprej zavrnili dostop do informacije javnega značaja, glede katere niso podane izjeme od prostega dostopa. Organ namreč prosilcem ne more odreči seznanitve z zahtevano informacij iz razloga, ker bi prosilci lahko z navedeno informacijo ravnali v nasprotju z zakonom, saj bi to privedlo do tega, da bi lahko organi vedno zavrnili dostop do vseh informacij z domnevo, da bo prosilec morebiti ravnal v nasprotju z zakonom. Pri čemer IP ugotavlja, da če bi prosilec vendarle ravnal v nasprotju z zakonom, ima organ na voljo pravna sredstva, ki jih lahko v takem primeru uporabi (npr. kazenska ovadba, odškodninska tožba ipd.), ne more pa zavrniti dostopa do prosto dostopne informacije na podlagi domnev, strahov in hipotetičnih situacij in na tej podlagi omejevati prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). Prav tako je Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, v 19. točki obrazložitve, navedlo, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar postopka dostopa do informacij javnega značaja, temveč drugih postopkov, npr. odškodninskih ipd. Ob tem IP dodaja, da dizajni avtobusnih kartic niso skrivnost organa oz. informacija, ki ne bi bila splošno znana, prav tako ne predstavlja informacije, ki bi organu nudila konkurenčno prednost na trgu in z razkritjem katere bi organu na trgu nastala škoda, saj ne gre za informacijo, ki bi jo konkurenti lahko zlorabili in izkoristili kot svojo prednost. Prav tako pa tudi po naravi samega dokumenta ne gre za dokument, ki bi lahko organu nudil določeno konkurenčno prednost na trgu, ki je ostali deležniki na trgu nimajo.

(12) Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zvezi s tem pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi, kot sledi.[4]

(13) IP ugotavlja, da je zunanji oblikovalec zahtevane dokumente izdelal na podlagi pogodbe o oblikovanju promocijskih materialov, za kar je na podlagi poročila o opravljenem delu prejel tudi plačilo, po zaključku IP, ki bo razviden v nadaljevanju, iz javnih sredstev. Zahtevani dokument se nanaša na design avtobusne kartice. Organ na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe linijskega prevoza v mestnem prometu v Mestni občini Maribor (MUV št. 1/2012 in naslednji) izvaja obvezno lokalno gospodarsko javno službo linijskega prevoza v mestnem prometu. Kot je razvidno iz Revidiranega letnega poročila za leto 2019 (na strani 57 in 86)[5], organ prejema prihodke iz naslova subvencioniranja obvezne gospodarske javne službe mestnega potniškega prometa in vozovnic za upokojence v višini 6.231.276 EUR ter subvencijo, prejeto s strani Ministrstva za infrastrukturo v višini 470.396 EUR. V preostalem delu prihodkov, ki se nanašajo na mestni avtobusni promet, pa organ navaja, da se prihodki od prodaje pri izvajanju dejavnosti obvezne ter izbirne gospodarske javne službe zaračuna po cenah, ki jih potrjuje mestni svet. IP tako zaključuje, da organ na področju linijskega prevoza v mestnem prometu v Mestni občini Maribor izvaja gospodarsko javno službo, za katero prejema javna sredstva, v preostalem delu prihodkov pa so ti tudi regulirani z javnopravnimi predpisi. Iz »Razkritij k izkazu poslovnega izida« pa ne izhaja, da bi organ odhodke za namen promocije, kamor je uvrstil odhodke za izdelavo designa avtobusne kartice, knjižil ločeno glede na to, ali gre za javno službo ali tržno dejavnost. V razdelku Letnega poročila z naslovom »Pregled rezultatov po dejavnosti«, je organ podal le oceno, kolikšen delež odhodkov ocenjuje, da sodi med tržno dejavnost oziroma javno službo. Ker iz navedenega obravnavanja odhodkov in prihodkov ni razvidno, da bi organ storitev »Enotna kartica (dizajn za avtobus)« plačal le iz sredstev za tržno dejavnost, je zaključiti, da je bila storitev plačana iz sredstev za izvajanje javne službe in tako iz javnih sredstev. Ker je zahtevani dokument design avtobusne kartice organa plačan iz javni sredstev, so zahtevani podatki javni na podlagi prve točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. Ob tem IP dodaja, da ker se zahtevani dokument nanaša na področje, na katerem organ izvaja javno gospodarsko službo in ne na področje, kjer izvaja tržno dejavnost, do škode za njegov konkurenčni položaj ne more priti in zato je sklicevanje na izjemo poslovne skrivnosti neutemeljeno.

(14) Ker s strani organa zatrjevana izjema od prostega dostopa ni podana, prav tako pa IP po uradni dolžnosti ni ugotovil, da bi bila podana katera od drugih izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(15) Organ se sicer v zvezi z izjemo poslovne skrivnosti sklicuje na varstvo avtorske pravice. IP ugotavlja, da dejstvo, da je določena informacija avtorsko delo, ne predstavlja izjeme od njenega dostopa. Spoštuje pa ureditev dostopa do informacij javnega značaja, položaj avtorskega dela z vidika načina dostopa. Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ. Z vpogledom v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da vektorska oblika designa avtobusne kartice Marprom predstavlja avtorsko delo. Z vpogledom v Pogodbo o oblikovanju promocijskih materialov, sklenjeno med Javnim podjetjem Marprom d.o.o. in .. s. p. z dne 30. 10. 2018. pa IP ugotavlja, da je v 8. členu določeno, da je materialne avtorske pravice, ki so last izvajalca, organ odkupil z navedeno pogodbo in se nanj prenesejo ter postanejo njegova izključna last. IP tako ugotavlja, da z vidika varstva avtorskih pravic za omogočanje dostopa s posredovanjem v elektronski obliki, ni zadržkov, saj so bile materialne avtorske pravice v celoti prenesene na organ.

(16) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izv odih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[4] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[5] https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=3992071000.