prosilec - Luka Koper d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval dokumente o emisijah plinov in smradu iz območja Centralne čistilne naprave, CČN Sermin, ki jih je ta ustvaril in prejel od javnega podjetja, občine in od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Zavezanec je zahtevo zavrnil z zavrnilnim odgovorom. IP je ugotovil, da je zavezanec zavezan za posredovanje informacij v skladu s 4.a členom ZDIJZ in v določenem obsegu tudi kot izvajalec javne službe. Nadalje je ugotovil, da se zahtevana dokumentacija ne nanaša na izvajanje koncesijske dejavnosti oziroma javne službe, zato je IP v obravnavanem primeru zavezanca štel za zavezanca na podlagi 1.a člena ZDIJZ. Prav tako pa je ugotovil, da pri zahtevanih podatkih ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo na pravne posle za izdatke ali na pravne posle upravljanja s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb zavezanca, zato je pritožbo zavrnil in potrdil odločitev zavezanca. 
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-11/2024/2

Datum: 10. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (dalje prosilec), z dne 18. 12. 2024, zoper zavrnilni odgovor družbe Luka Koper, d. d. pristaniški in logistični sistem, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper, (dalje zavezanec), z dne 13. 12. 2024 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 12. 2024 zoper zavrnilni odgovor družbe Luka Koper, d. d. pristaniški in logistični sistem z dne 13. 12. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 2. 12. 2024 pri zavezancu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Navedel je, da zahteva: 1. Dokumente, ki jih je zavezanec izdal ali prejel v zvezi z evidentiranjem in obravnavo emisij plinov in smradu iz območja Centralne čistilne naprave, CČN Sermin, v upravljanju JP Marjetica Koper, d. o. o., 2. Dokumente, ki jih je zavezanec naslovil na ali prejel od JP Marjetica Koper, d. o. o., v zvezi z emisijami plinov in smradu iz območja Centralne čistilne naprave, CČN Sermin, 3. Dokumente, ki jih je Luka Koper naslovila na ali prejela od Mestne občine Koper, MOK, v zvezi z emisijami plinov in smradu iz območja Centralne čistilne naprave, CČN Sermin, 4. Dokumente, ki jih je zavezanec naslovil na ali prejel od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, MOPE ter drugih državnih organov, v zvezi z emisijami plinov in smradu iz območja Centralne čistilne naprave, CČN Sermin.

(2) Na zahtevo prosilca je zavezanec odgovoril z odgovorom z dne 13. 12. 2024 (dalje izpodbijani odgovor) ter pojasnil, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Obseg informacij, ki so informacije javnega značaja, v primeru zavezanca določa 4.a in 6.a člen ZDIJZ. Zavezanec ob tem ugotavlja, da prosilec zahteva dokumentacijo, kjer ne gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in katera nima narave podatka kot ga določa 6.a člen ZDIJZ. Zato je zaključil, da ne gre za dokumentacijo, ki bi jo lahko opredelili kot informacijo javnega značaja, za katero bi skladno z določili ZDIJZ veljala obveznost zavezanca, da dovoli dostop. Iz tega razloga zavezanec prosilčevi zahtevi za dostavo do zahtevanih podatkov ni mogel ugoditi.

(3) Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec dne 18. 12. 2024 pri IP vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo. Meni, da je zavezanec spregledal, da gre za okoljske podatke, vezane na zaznavanje in obravnavanje vdora plinov in smradu v območju zavezanca in sosednje Centralne čistilne naprave, CČN Koper. Glavni izvor teh emisij naj bi bilo poskusno obratovanje sušilnice komunalnega blata Javnega podjetja Marjetica Koper, od junija 2024 dalje. Najbolj izpostavljeni delavci so se odzvali zaradi nevzdržnega smradu in vprašanja škodljivosti zdravju, zato naj bi vodstvo zavezanca že ukrepalo. Do enakega odziva na bi prišlo tudi s strani carinikov FURS na serminskem vhodu v Luko Koper. Prosilec se pritožuje, ker okoljske informacije predstavljajo absolutno javne informacije javnega značaja na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in 160. člena ZVO-2. Pri tem se prosilec sklicuje na odločbo IP št. 090-240/2022.

Pritožba ni utemeljena.

(4) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor oziroma odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5) V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (RS ima v lasti 67,10 % delež zavezanca, Mestna občina Koper 3,138 % in Občina Ankaran 0,198 % vir AJPES) in je kot zavezanec tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Z vpogledom v register zavezancev za IJZ IP ugotavlja, da je zavezanec vpisan tudi kot izvajalec javne službe, na podlagi koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniške dejavnosti št. 2411-08-800011, na podlagi katere opravlja pristaniške dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Zavezanec je izvajalec dveh gospodarskih javnih služb, in sicer gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.[1] Ker IP ugotavlja, da se zahtevana dokumentacija ne nanaša na izvajanje koncesijske dejavnosti oziroma javne službe, je IP v obravnavanem primeru zavezanca štel za zavezanca na podlagi 1.a člena ZDIJZ.

(6) V tej zvezi IP najprej ugotavlja, da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(7) IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo na pravne posle za izdatke ali na pravne posle upravljanja s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb zavezanca. Prosilec je namreč zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na emisije iz Centralne čistilne naprave Sermin, ki je v upravljanju Javnega podjetja Marjetica Koper, d. o. o..

(8) Ob tem IP pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ zahtevane informacije presojajo z vidika dostopa javnosti in ne glede na morebiten pravni interes, ki ga zatrjuje prosilec. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Zavezanci so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tema pa IP poudarja še, da ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev zavezanca v drugih postopkih. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja zavezancev ali organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

(9) V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Vključuje tam navedene sklenjene posle (pogodbe), ne pa dokumentacije, ki je nastala pred tem (npr. ponudbe iz postopka javnega naročanja). Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[2]

(10) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.«

(11) Ob tem IP še dodaja, da če se zahtevane informacije nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, je treba upoštevati tudi stališče Upravnega sodišča RS (glej tč. 20, sodba IU 1098/2019-25), po katerem te informacije ne sodijo med informacije javnega značaja po 4.a člena ZDIJZ. Prosilec se v pritožbi med drugim sicer sklicuje tudi na zadevo IP št. 090-240/2022, v kateri je prosilec zahteval dokumentacijo od družbe DARS, d. d. IP poudarja, da obravnavani primer s tem, na katerega se sklicuje prosilec ni primerljiv. V zadevi št. 090-240/2022 je prosilec od družbe DARS, d. d. zahteval dokumentacijo, ki se je nanašala na področje, na katerem družba izvaja javna pooblastila oziroma javno službo in se je vprašanje absolutno javnih podatkov postavilo kasneje. Dejstvo, da so določeni podatki okoljski podatki je pomembno, ko v postopku dostopa do informacij javnega značaja organ odloči, da je zavezan odločati o informacijah, da informacije obstajajo, da obstaja določena izjema, ki pa jo zato, ker gre za okoljske podatke lahko preseže in na tej podlagi omogoči dostop. V obravnavanem primeru se je odločanje ustavilo že v koraku, v katerem je bilo …. ugotovljeno, da za zahtevano dokumentacijo zavezanec ni dolžan odločati na podlagi ZDIJZ, zato je obravnavani primer bistveno drugačen od tega, na katerega se sklicuje prosilec.

(12) Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval še do morebitnih zakonskih izjem od prostega dostopa. Če gre za informacije, ki že pojmovno ne spadajo med informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, se vprašanje presoje izjem namreč sploh ne pojavlja.

(13) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca z dne 13. 12. 2024 pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(14) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Vir: AJPES, Letno poročilo zavezanca za leto 2023, str. 44 idr.

[2] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.