prosilec - Luka Koper d.d.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente v zvezi z javnim naročilom, zavezanec pa je zahtevo zavrnil, ker ne gre za dokumente v smislu 4.a člena ZDIJZ. IP je pritožbo zavrnil, saj je potrdil, da ne gre za dokumente iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, prav tako niso podani pogoji, da bi šlo za dokumente iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, posledično gre za dokumente, ki jih zavezanec ni dolžan razkriti na podlagi določb ZDIJZ. 
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-5/2025/6

Datum:  24. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 9. 2025, zoper pisni odgovor družbe Luka Koper, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 7. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 9. 2025 zoper pisni odgovor Luke Koper, d. d. z dne 7. 8. 2025 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 9. 7. 2025 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z javnim naročilom »Mobilni tračni transporter – sklop 1«, in sicer je zahteval, da mu zavezanec posreduje dokumente, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika ..., in sicer:

- podatke o podizvajalcu, ki jih je ponudnik ... navedel v ponudbi,

- kopije potrdil o referenčnih delih oz. izpolnjen obrazec »Izjava o zagotovljenih referencah OBR-4«,

- kopijo izpolnjenega polja »Opis blaga oz. izvedenih del«, vključno z opisi tehničnih specifikacij referenc,

- kopijo obrazca »Potrdilo naročnika (OBR-4a), ki ga je predložil ...,

- kopijo opisa o izpolnjevanju pogojev glede referenc, podpisanega s strani naročnika referenčnega posla,

- kopijo fotografij izvedenega referenčnega posla ter dokazil o vrednosti referenčnega posla, ki so bili priloženi k ponudbi.

(2) Zavezanec je 7. 8. 2025 podal odgovor, da je zavezanec po 1.a členu ZDIJZ in zavezan samo glede tistih informacij, ki jih določa 4.a člen ZDIJZ v povezavi s 6.a členom ZDIJZ. Glede na navedeno je prosilec upravičen do osnovnih podatkov sklenjenega pravnega posla, pogodbe, ki je javno objavljena na portalu javnih naročil, zato ni potrebe po njenem posredovanju. V delu, v katerem ne gre za pogodbo, prosilec do dokumentov ni upravičen, saj ti ne predstavljajo informacij javnega značaja v smislu 4.a člena v povezavi s 6.a členom ZDIJZ, zato zahtevi v preostalem delu ni mogoče ugoditi.

(3) Prosilec je zoper odločitev dne 2. 9. 2025 vložil pritožbo in vztrajal pri pridobitvi dokumentov, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti identiteto podizvajalca, vsebino in veljavnost referenc in usklajenost z določili razpisne dokumentacije. Meni, da je definicija informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ širša in da kljub temu, da ZDIJZ pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom omejuje dostop do določenih podatkov, nastopa subjekt kot naročnik po ZJN-3, kjer veljajo strožja pravila transparentnosti. Prosilec se je skliceval tudi na odločbe IP št. 090-115/2019 in 090-186/2020 in sodno prakso.

(4) IP je zavezanca seznanil z vloženo pritožbo, ta pa mu je dne 23. 10. 2025 poslal dokumentacijo, s katero se je želel seznaniti prosilec. Prav tako je navedel, da zanj ne velja 4. člen ZDIJZ, na katerega se sklicuje prosilec, temveč 4.a člen ZDIJZ. Zavezanec tudi vztraja pri svojem stališču, da so osnovni podatki o sklenjenem pravnem poslu razvidni iz portala javnih naročil, preostali zahtevani dokumenti pa ne predstavljajo informacij iz 4.a člena ZDIJZ. Zavezanec je še pojasnil, da je odgovor prosilcu poslal 7. 8. 2025, s podatkom o tem, kdaj je bil odgovor vročen prosilcu, pa ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti. Brez dokazila o datumu vročitve odgovora zavezanca prosilcu, je IP pritožbo prosilca obravnaval kot pravočasno.

(6) Nadalje IP ugotavlja, da je družba Luka Koper d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, to vprašanje pa v obravnavani zadevi ni bilo sporno.

(7) Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so zavezani za posredovanje le tistih informacij, ki jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ in ne vseh informacij, s katerimi morebiti razpolagajo. V obravnavani zadevi je treba najprej ugotoviti, ali zahtevane informacije sodijo med kategorije informacij, kot jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ, in sicer:

- informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacije o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Skladno z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(8) Prosilec je zahteval seznanitev z dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom »Mobilni tračni transporter – sklop 1«, in sicer podrobneje z dokumenti, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika (podatki o podizvajalcu, referenčna dela, potrdila naročnika, izpolnjevanje pogojev glede referenc in fotografije izvedenega referenčnega posla ipd.). IP ugotavlja, da zahtevane dokumentacije ni mogoče šteti kot informacije javnega značaja na podlagi prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj prosilec ne zahteva informacij iz sklenjenega pravnega posla, temveč zahteva dokumentacijo, ki je del ponudbe izbranega ponudnika. Tovrstna dokumentacija, upoštevaje definicijo informacije javnega značaja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne predstavlja informacij, glede katerih je zakon v prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ določil, da sodijo v okvir informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(9) Zahtevanih dokumentov tudi ni mogoče šteti za informacije javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki kot informacijo javnega značaja opredeljuje informacijo, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Tudi, če bi šteli, da je prosilec zahteval informacije, ki so neposredno povezane s sklenjenim pravnim poslom iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (izdatki subjekta za naročilo blaga oz. gradenj), manjka drugi pogoj, in sicer da gre za informacije, za razkritje katerih je podan prevladujoči javni interes. IP namreč tega ob pregledu dokumentacije ni zaznal, niti se na to ni skliceval prosilec. Hkrati ni mogoče šteti, da bi šlo v obravnavani zadevi za informacije, ki bi zadevale širšo populacijo oz. bile povezane z javnim zdravjem, javno varnostjo oz. drugimi vprašanji, glede katerih bi lahko bil izkazan javni interes.

(10) V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1] Posledično je IP kot pravno irelevantne štel pritožbene navedbe v povezavi s 4. členom ZDIJZ, saj ta opredeljuje informacije javnega značaja za tiste zavezance, ki so zavezani kot organu po 1. členu ZDIJZ in ne za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom (kot je zavezanec v obravnavani zadevi), ki so zavezanci po 1.a členu ZDIJZ. Za zavezance po 1.a členu ZDIJZ se torej ne upošteva definicije informacije javnega značaja iz 4. člena, temveč iz 4.a člena ZDIJZ. Posledično so za ta postopek tudi irelevantne odločbe IP, na katere se je skliceval prosilec, saj te obravnavajo dostop do informacij pri zavezancih iz 1. člena ZDIJZ in ne iz 1.a člena ZDIJZ.

(11) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020, ...), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati.

(12) IP je torej ugotovil, da zahtevana informacija ne predstavlja informacije javnega značaja v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ niti v skladu z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ, posledično pa ne gre za informacije, ki bi jih bilo pri zavezancu mogoče zahtevati v skladu z določbo 4.a člena ZDIJZ.

(13) IP je zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ (1. tč. izreka te odločbe).

(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.    

namestnica informacije pooblaščenke      

[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.