prosilec - Lovska družina Udenboršt

POVZETEK:

IP ugotavlja, da je organ v postopkih na prvi stopnji nepopolno in napačno ugotovil dejansko stanje ter da je prišlo do kršitve procesnih pravil, zato je potrebno izpodbijane odločbe glede zavrnitve dostopa do zahtevanih dokumentov odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek. Ob tem IP še dodaja, da ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Upoštevaje navedeno ter navedbe organa IP pojasnjuje, da naj se organ, če meni, da gre pri vlaganju zahtev prosilca za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, v ponovljenem postopku z odločbo opredeli tudi do tega vprašanja in zlorabo pravice konkretno izkaže preko dejanskih okoliščin primera. Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je namreč treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ oziroma izkazati, da gre za šikanozne vloge. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa (seveda v omejenem obsegu glede izvajanja javne službe in javnih pooblastil). Pri zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja pa gre za to, da prosilec prekorači pravne meje pravice dostopa ter da ravna v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-496/2025/4

Datum: 9. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 130. ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 16. 10. 2025, zoper odločbe Lovske družine Udenboršt, Stara cesta 61, p.p. 35, 4202 Naklo (v nadaljevanju organ), (1) št. 11-89/2025/dk z dne 9. 10. 2025, (2) št. 11-90/2025/dk z dne 11. 10. 2025 in (3) št. 11-91/2025/dk z dne 13. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

S K L E P

1.   Pritožbeni postopki na podlagi pritožbe prosilca z dne 16. 10. 2025 zoper odločbe Lovske družine Udenboršt (1) št. 11-89/2025/dk z dne 9. 10. 2025, (2) št. 11-90/2025/dk z dne 11. 10. 2025 in (3) št. 11-91/2025/dk z dne 13. 10. 2025 se združijo v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod opr. št. 090-496/2025.

in

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 10. 2025, zoper odločbe Lovske družine Udenboršt, št. 11-89/2025/dk z dne 9. 10. 2025 glede 3. točke izreka, odločbe št. 11-90/2025/dk z dne 11. 10. 2025 v celoti in odločbe št. 11-91/2025/dk z dne 13. 10. 2025 v celoti, se ugodi, odločbe se v izpodbijanem delu odpravijo in se zadeve vrnejo v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 10. 7. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval kopijo evidenčne knjige o odvzemu in izgubah velike divjadi za obdobje od 1. 1. 2025 do 30. 6. 2025 s prikritimi osebnimi podatki v stolpcu »uplenitelj« in »kupec« ter kopijo evidenčne knjige o odvzemu in izgubah male divjadi za obdobje od 1. 1. 2025 do 30. 6. 2025 s prikritimi varovanimi osebnimi podatki v stolpcu »uplenitelj«. Organ je o navedeni zahtevi odločil z odločbo št. 11-89/2025/dk z dne 9. 10. 2025, s katero je zahtevi ugodil v delu, ki se nanaša na podatke iz evidenčnih knjig o odvzemu in izgubah velike divjadi ter evidenčnih knjig o odvzemu in izgubah male divjadi za obdobje od 1. 1. 2025 do vključno 25. 4. 2025. V preostalem delu zahteve (torej za obdobje od 26. 4. 2025 do 30. 6. 2025) pa je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.

Dalje je prosilec dne 3. 8. 2025 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je med drugim zahteval posredovanje kopije evidenčne knjige o odvzemu in izgubah velike divjadi za obdobje od 1. 7. 2025 do 31. 7. 2025 s prikritimi osebnimi podatki v stolpcu »uplenitelj« in »kupec« ter kopije evidenčne knjige o odvzemu in izgubah male divjadi za obdobje od 1. 7. 2025 do 31. 7. 2025 s prikritimi varovanimi osebnimi podatki v stolpcu »uplenitelj«. Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 11-90/2025/dk z dne 11. 10. 2025 zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.

Dne 7. 8. 2025 pa je prosilec posredoval še zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje naslednji dokumentov za obdobje od 1. 5. 2025 do 31. 7. 2025: kopije listov ocene trofeje uplenjene divjadi, kopije računov izdanih lovskim gostom za plačilo trofeje, pristojbin za izvajanje lova, kopije računov izdanih za odkup mesa uplenjene divjadi ter kopije izpiskov iz TRR organa, na katerem je razvidno plačilo zahtevanih računov in stanje na TRR dan pred plačilom računa in po prejetem plačilu računa. O tej zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 11-91/2025/dk z dne 13. 10. 2025, s katero je zahtevo zavrnil iz razloga, da z dokumenti ne razpolaga.

Prosilec je dne 16. 10. 2025 vložil pritožbo zoper odločbe organa št. 11-89/2025/dk z dne 9. 10. 2025, št. 11-90/2025/dk z dne 11. 10. 2025 in  št. 11-91/2025/dk z dne 13. 10. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijane odločbe), v kateri navaja, da organ ni ugotovil resničnega dejanskega stanja in je napačno razlagal spremembo zakonodaje. Pravila s področja lovstva, konkretno Zakon o divjadi in lovstvu, Pravilnik o evidentiranju odvzema in izgub divjadi ter koncesijska pogodba še vedno določajo obveznost vodenja evidenc upravljalcev lovišč. Prosilec opozarja, da je iz obrazložitve odločbe organa št. 11-74/2025/dk, ki je bila izdana v drugi zadevi, izhaja, da je organ vpogledal v zapis v evidenčni knjigi z dne 11. 5. 2025, torej po datumu 25. 4. 2025, ko po razlagi organ ne vodi več teh knjig. Prav tako prosilec razpolaga z informacijo, da je v evidenčno knjigo za veliko divjad vpisan odvzem srnjadi na dan 10. 6. 2025 in muflona na dan 1. 8. 2025, kar kaže na to, da organ še vedno vodi evidenčne knjige. Dalje je organ napačno navajal, da gost ni odkupil mesa in mu račun ni bil izdan, zato ne razpolaga z dokumentom, saj je organ dne 11. 5. 2025 lovskemu gostu izdal račun za trofejo. Organ je tudi napačno ugotavljal glede računa za odkup mesa, saj je prosilec zahteval kopijo računa za odkup mesa, ne glede na to, kdo je meso odkupil in ne samo za račun za odkup mesa lovskega gosta. Iz kopije zapisa v evidenčni knjigi, ki ga prilaga izhaja, da je dne 11. 5. 2025 evidentirana uplenjena divjad ter podatki o lovskem gostu in kupcu.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

K sklepu:

S pritožbo z dne 16. 10. 2025 je prosilec izpodbijal odločbe organa (1) št. 11-89/2025/dk z dne 9. 10. 2025, (2) št. 11-90/2025/dk z dne 11. 10. 2025 in (3) št. 11-91/2025/dk z dne 13. 10. 2025. Ker se pritožbe opirajo na isto oz. podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, za obravnavo pritožbe pa je stvarno pristojen IP, se na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP obravnava pritožb zoper različne odločbe organa združi v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-496/2025.

K odločbi:

Pritožba je utemeljena.

1.     Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo št. 11-89/2025/dk z dne 9. 10. 2025 v zavrnilnem delu, odločbi št. 11-90/2025/dk z dne 11. 10. 2025 in  št. 11-91/2025/dk z dne 13. 10. 2025 pa izpodbija v celoti.

2.     Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP najprej pojasnjuje, da je organ zavezanec po ZDIJZ le v okviru izvajanja javne službe in javnih pooblastil. Lovska družina je pravna oseba zasebnega prava, saj gre za društvo, ki je ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih.[1] Navedeno izhaja iz prvega odstavka 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu.[2] IP je vpogledal tudi v Register zavezancev za informacije javnega značaja, iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register na dveh pravnih podlagah, in sicer kot nosilec javnega pooblastila na podlagi ZDLov-1, in kot izvajalec javne službe na podlagi Koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Udenboršt št. 014-39/2009/2 (veljavnost: 19. 6. 2009 – 19. 6. 2029). Koncesijska pogodba v 7. členu določa dejavnosti javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo enako, kot so določene v prvem odstavku 21. člena ZDLov-1. Izvajanje ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanja poginule divjadi v veterinarski pregled ter izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba, pa opravlja organ kot javno pooblastilo, v skladu z ZDLov-1 (5. člen Koncesijske pogodbe).

Zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog. V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007  (stran 4) in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij.

3.     Nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitve postopka

IP najprej ugotavlja, da se je organ v zvezi z zavrnitvijo dostopa do evidenčnih knjig o odvzemu in izgubah velike divjadi in evidenčnih knjig o odvzemu in izgubah male divjadi skliceval na spremembo zakonodaje, po kateri so ti podatki od 26. 4. 2025 dalje zajeti v osrednjem lovsko informacijskem sistemu, pristojnost za vodenje teh evidenc pa je bila prenesena na Gozdarski inštitut. IP na podlagi pregleda zakonodaje ugotavlja, da iz 46. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDlov-1) še vedno izhaja obveznost vodenja evidenčnih knjig o odvzemu in izgubah divjadi.[3] To obveznost pa določajo tudi Pravilnik o evidentiranju odvzema in izgube divjadi v 3. členu ter Koncesijska pogodba v 4. točki 7. člena. Da je organ tudi po datumu spremembe zakonodaje še vedno vodil evidenčne knjige o odvzemu in izgubah divjadi, je razvidno tudi iz tega, da je organ na podlagi drugih zahtev prosilcu posredoval izpise za kasnejša obdobja iz evidenčnih knjig (npr. z dopisom št. 11-113/2025/dk z dne 2. 12. 2025 je posredoval kopije evidenčnih knjig za oktober 2025). Poleg tega se je organ v obrazložitvi odločbe št. 11-74/2025/dk z dne 17. 9. 2025 skliceval na to, da je zaradi preverbe podatkov vpogledal v evidenčno knjigo za datum 11. 5. 2025 (kar je po datumu spremembe zakona 26. 4. 2025).

Vse navedeno, ob upoštevanju določb predpisov s področja vodenja evidenc za odvzem in izgube divjadi, kaže na to, da organ kot upravljalec lovišča (še vedno) vodi evidenčno knjigo in torej mora razpolagati z zahtevanimi podatki. Organ je tako napačno zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da z dokumenti ne razpolaga.

Dalje je organ glede zavrnitve zahteve prosilca z dne 7. 8. 2025 v obrazložitvi izpodbijane odločbe navajal, da z listino ocene trofeje uplenjene divjadi in računom za odkup mesa ne razpolaga, ker pregled in ocena trofej še ni bila izvedena za leto 2025 ter da lovski gost ni odkupil mesa, zato račun ni nastal. Prosilec je v pritožbi predložil izsek iz evidenčne knjige za april/maj 2025, iz katerega izhaja, da je dne 11. 5, 2025 bila evidentirana uplenjena divjad in da je naveden kupec za to divjad, prav tako je v drugem postopku kot informacijo javnega značaja prejel račun lovskemu gostu za trofejo z dne 11. 5. 2025. IP tudi ugotavlja, da je organ z odločbo odločal le o listinah za oceno trofeje divjadi in o računu za odkup mesa, izdanemu lovskemu gostu, prosilec pa v zahtevi z dne 7. 8. 2025 zahteval tudi kopije računov izdanih lovskih gostom za plačilo trofeje, kopije računov za odkup mesa (izdanih komurkoli, ne samo lovskim gostom) in pa kopije izpiskov iz TRR. Organ o teh dokumentih ni odločil v izreku, niti se do njih ni opredelil v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ v postopkih na prvi stopnji nepopolno in napačno ugotovil dejansko stanje ter da je prišlo do kršitve procesnih pravil, zato je potrebno izpodbijane odločbe glede zavrnitve dostopa do zahtevanih dokumentov odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovni postopek IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

4.     Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP  je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Pri ponovnem odločanju bo moral organ izvesti nov ugotovitveni postopek in popolnoma ugotoviti relevantno dejansko stanje, ob upoštevanju ugotovitev IP iz te odločbe, ter dokumente presojati z vidika dostopa do informacij javnega značaja. Ob ugotovitvi, da je podana katera od izjem od prostega dostopa, pa mora organ presojati tudi, ali je podan razlog, zaradi katerega izjeme ni mogoče upoštevati zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

Ob tem IP še dodaja, da ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ se je namreč v več dopisih IP-ju (v odgovorih na pozive IP zaradi molka organa in ob odstopu pritožb prosilca na izdane odločbe) skliceval na to, da prosilec zlorablja svojo pravico do dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je navajal posamezne okoliščine obravnavanih primerov.

IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev.^[4] V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.  Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz odločb IP.

Upoštevaje navedeno ter navedbe organa IP pojasnjuje, da naj se organ, če meni, da gre pri vlaganju zahtev prosilca za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, v ponovljenem postopku z odločbo opredeli tudi do tega vprašanja in zlorabo pravice konkretno izkaže preko dejanskih okoliščin primera. Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je namreč treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ oziroma izkazati, da gre za šikanozne vloge. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa (seveda v omejenem obsegu glede izvajanja javne službe in javnih pooblastil). Pri zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja pa gre za to, da prosilec prekorači pravne meje pravice dostopa ter da ravna v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

5.     Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila :                                                                         

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.                                             

svetovalka pooblaščenke                                                                  

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenke                                                                 

[1] Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDru-1.

[2] Uradni list RS, št. 16/04, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDLov-1.

[3] S spremembo ZDLov-1 je bil dodan tretji odstavek 46. člena, ki določa, da podatke iz evidenčne knjige odstrela in izgub upravljavci lovišč v elektronski obliki pošljejo v osrednji lovski informacijski sistem, ki ga vodi in vzdržuje Gozdarski inštitut Slovenije, najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

[4] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6, št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2 idr.