prosilec - Lovska družina Udenboršt

POVZETEK:

Prosilec je vložil pritožbo zoper dva računa, s katerima je organ odmeril stroške posredovanja informacij. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ prosilca pred odmero stroškov ni obvestil o tem, da bodo stroški nastali. IP namreč pojasnjuje, da si organ napačno razlaga, da je zakonski pogoj po predhodni seznanitvi prosilca z zaračunanjem stroškov, izpolnil s tem, ko je javno objavil stroškovnik in ga poslal članom organa. IP je ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi izpodbijanih računov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-454/2025/5

Datum: 16. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 9. 2025, zoper račun Lovske družine Udenboršt, Stara cesta 61, 4202 Naklo (v nadaljevanju organ), št. 000121/2025 z dne 27. 8. 2025 in št. 000122/2025 z dne 22. 9. 2025, (v nadaljevanju izpodbijana računa), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 9. 2025 zoper račun št. 000121/2025 z dne 27. 8. 2025 in račun št. 000122/2025 z dne 22. 9. 2025 Lovske družine Udenboršt, se ugodi in se računa odpravita.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Dne 22. 9. 2025 je organ izdal dopis št. 11-79/2025/dk, v katerem navaja, da odgovarja na zahteve prosilca z dne 10. 7. 2025 in z dne 16. 7. 2025 in v prilogah posreduje zahtevane informacije in podaja pojasnilo o okoliščinah in pravno argumentacijo. Navaja, da glede zahteve z dne 10. 7. 2025 posreduje: - skopirano, anonimizirano Evidenčno knjigo o odvzemu in izgubah velike divjadi od vključno 01.01 2025 do vključno 24.04.2025 – Priloga 1, - skopirano, anonimizirano Evidenčno knjigo o odvzemu in izgubah male divjadi od vključno 01.01 2025 do vključno 24.04.2025 – Priloga 2. Nadalje pojasnjuje, da so na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu – ZDLov-1F, podatki o odstrelu in izgubah (velike in male divjadi) od vključno 26.04.2025 dalje zajeti v osrednje lovsko informacijskem sistemu. Pristojnost vodenja evidenc tako za veliko, kot tudi za malo divjad, je s spremembo zakonodaje prenesena na Gozdarski inštitut Slovenije. Glede zahteve z dne 16. 7. 2025 organ v prilogi 3 posreduje skopiran, anonimiziran in skleniran Letni načrt lovišča LD Udenboršt za leto 2025. Ob tem pojasnjuje, da zahtevi prosilca nista osamljen primer, temveč del serije ravnanj, ki sledijo izključitvi prosilca iz članstva na izrednem Občnem zboru organa dne 7. 7. 2025. Zadnje pol leta je organ s strani prosilca prejel 6 zahtev, kar organ razume kot sistematično in verižno vlaganje vlog z namenom povzročanja motenj pri delu organa in kot poskus šikaniranja. Zaradi tega prihaja do nesorazmerne obremenitve in ogrožanje izvajanja javne službe organa. Organ navaja, da deluje na prostovoljni osnovi in da izvaja javno službo na podlagi koncesijske pogodbe. To zahteva polno osredotočenost članov organa na izvajanje nalog na lovišču, s katerim upravlja. Nenehno odgovarjanje na verižne zahteve, ki so očitno posledica notranjih sporov, nesorazmerno obremenjuje prostovoljne člane organa in jih s tem zavestno ter hote oddaljuje od primarnih nalog. Organ meni, da sistematično vlaganje zahtev z namenom nagajanja in obremenjevanja tako pristojnih članov organa, kot tudi njenih organov, presega meje zakonitega uveljavljanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja in prehaja v njeno zlorabo. Čeprav motiv prosilca praviloma ni relevanten, je v konkretnem primeru, ko gre za veriženje zahtev s strani izključenega člana takoj po izključitvi iz organa, vzorec več kot očiten. Organ prosi IP, da pri presoji njegovega ravnanja upošteva (sedaj in v bodoče) predstavljene objektivne okoliščine, ki kažejo na sistematično obremenjevanje delovanja tako organov, kot članov organa. V Prilogi 4 ponovno pošilja račun št. 000121/2025, z dne 27. 08. 2025, za opravljene storitve kopiranja in skeniranja anonimiziranih Dnevnikov o nadzoru od vključno januar 2025 do vključno junij 2025 (priloge dopisa LD Udenboršt, št. 11-69/2025/dk, z dne 27. 08. 2025). V Prilogi 5 pošilja račun št. 000122/2025, z dne 22. 09. 2025, za opravljene storitve kopiranja in skeniranja anonimiziranih Prilog 1, 2 in 3 (priloge dopisa LD Udenboršt, št. 11-79/2025/dk, z dne 22. 09. 2025.

(2) Zoper oba računa je prosilec dne 23. 9. 2025 vložil pritožbo. Navaja, da mu organ računa št. 121/2025 ni poslal že prej. V postopku zaračunavanju materialnih stroškov organ ni ravnal v skladu z 34., 35. in 36. členom ZDIJZ, materialne stroške pa je zaračunal v nasprotju z 16. členom, 17. členom in 18. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Organ je v računu št. 121/2025 z dne 27.08.2025 obračunal 19 kosov A4 formata enostranskega črno belega kopiranja po ceni 5 eur/kos in 19 kosov A4 formata črno belega skeniranja po ceni 3 eur/kos. V računu št. 122/2025 z dne 22.09.2025 mu je organ obračunal 9 kosov A4 formata enostranskega črno belega kopiranja po ceni 5 eur/kos in 9 kosov A4 formata črno belega skeniranja po ceni 3 eur/kos. V enotnem ceniku iz 17. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega cena za enostransko kopiranje črno belega dokumenta formata A4 znaša 0,06 eur in cena za pretvorbo ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura. Iz navedb o zaračunavanju materialnih stroškov organa je razvidno, da je organ za zaračunavanje fotokopiranja uporabil 83,33 kratnik cene določene v ceniku Uredbe, pri pretvorbi dokumenta (skeniranju), pa je organ uporabil 37,5 kratnik cene določene v ceniku Uredbe, kar predstavlja najmanj diskriminatorno in oderuško ravnanje. Organ pred posredovanjem dokumentov, ki izhajajo iz IJZ, prosilca ni opozoril, da bo zaračunal materialne stroške niti ga ni obvestil o predvidenih stroških, tudi ni izdal sklepa s katerim bi obrazložil opisano obračunavanje materialnih stroškov, prav tako organ enotnega cenika iz 17. člena Uredbe ali cenika po katerem je obračunal materialne stroške v izdanih računih ni objavil v spletu, oz. jih objavil v katalogu IJZ. Zaradi navedenih zgoraj opisanih razlogov prosilec zavrača plačilo prejetih računov št. 121/2025 z dne 27.08.2025 v znesku 152,00 eur in št. 122/2025 z dne 22.09.2025 v znesku 72,00 eur. Pritožbenemu organu predlaga, da razveljavi plačilo materialnih stroškov oz. nezakonitih računov in obvesti druge pristojne organe v kolikor katero od navedenih ravnanj ne spada v njegovo pristojnost.

(3) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 29. 9. 2025 odstopil IP v reševanje. V pritožbenem postopku je IP organ pozval na dokumente in podajo pojasnil. Organ je dne 17. 10. 2025 poslal pojasnilo, št. 11-93/2025/dk, v katerem je navedel, da je bil prosilec predhodno seznanjen z možnostjo zaračunavanja materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, kar organ utemeljuje v nadaljevanju. Navaja, da je upravni odbor organa na svoji 8. seji, 14. 4. 2025, pod 11. točko dnevnega reda, sprejel sklep (št. 8/21), da se prosilcem za informacije javnega značaja zaračunajo materialni stroški fotokopiranja in skeniranja v skladu s cenikom LD Udenboršt, objavljenim na oglasni deski LD Udenboršt. Navedeno organ dokazuje s posredovanjem navedenega zapisnika. Prosilec pa je bil s tem sklepom seznanjen preko elektronske pošte, tako kot vsi takratni člani organa. Cenik fotokopiranja in skeniranja dokumentov je bil 15. 4. 2025 izobešen na oglasni deski LD Udenboršt, ki je pritrjena na fasadi lovske koče Fazanerija. V skladu s šesto alinejo drugega odstavka 3. člena Pravil LD Udenboršt se oglasna deska šteje kot uradno sredstvo obveščanja članov LD Udenboršt in javnosti. Ob tem je organ navedel, da je seznanjena z določili Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba), ki določa najvišje cene materialnih stroškov. V kolikor bo IP v pritožbenem postopku odločil, da cene na internem ceniku organa niso skladne z navedeno Uredbo, bo organ navedena izdana računa storniral in izdal nova računa, v skladu z odločbo IP.

Pritožba je utemeljena.

(4) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijana računa v delu, v katerem ju prosilec izpodbija. Računa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5) Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih informacij z izpodbijanima računoma.

(6) Nesporno je, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. ZDIJZ namreč v prvem odstavku 36. člena določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba.

(7) Ob upoštevanju navedenih določb je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.

(8) V zvezi z navedenim pa je treba opozoriti, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Pred novelo ZDIJZ-C je namreč ZDIJZ v 35. členu določal, da organ na podlagi stroškovnika, ki ga predpiše vlada, sam določi svoj stroškovnik. Tak stroškovnik je bil lahko od organa do organa različen, zaradi česar je bila njegova objava nujna, da je prosilec sploh lahko predvidel, kakšne stroške mu organ lahko zaračuna. Posledično je veljalo, da kadar organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. S spremembo navedene določbe z že omenjeno novelo ZDIJZ-C pa to ne velja več. Kot že rečeno, je zdaj enotni stroškovnik objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti.

(9) Ne glede na predhodno navedeno, pa še vedno obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij.

(10) Po ugotovitvah IP, iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ prosilca pred posredovanjem informacij obvestil o višini stroškov, skladno z zgoraj pojasnjenimi določbami ZDIJZ in Uredbe. IP namreč pojasnjuje, da si organ napačno razlaga, da je zakonski pogoj po predhodni seznanitvi prosilca z zaračunanjem stroškov, izpolnil s tem, ko je javno objavil stroškovnik in ga poslal članom organa. Takšna interpretacija obvestila, bi namreč v bistvenem izničila namen predhodnega obvestila oziroma opozorila prosilca o tem, da bo organ za posredovanje informacij zaračunal stroške. Ta pa je v možnosti, da se prosilec še pred izdajo odločitve o stroških odloči, ali bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval in da, še pred naložitvijo stroškov, pri organu poizve o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ.

(11) Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi izpodbijanih računov.

(12) Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je presoja pravilnosti zaračunavanja stroškov dvostopenjska in v obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da organ ni izpolnil že prve predpostavke, da bi prosilca obvestil o tem, da mu bo zaračunal stroške. Iz navedenega razloga se IP ni spuščal še v presojo pravilnosti zaračunavanja višine stroškov. Kljub temu pa ob tem dodaja, da je določba prvega odstavka 35. člena ZDIJZ jasna, in sicer da stroškovnik, ki ga je v obliki Uredbe predpisala Vlada je enoten. Morebitna odstopanja v višini s strani organov predpisanih stroškov niso pravno upoštevna.

(13) Upoštevajoč vse zgornje argumente, je IP pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijana računa, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                  

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke