prosilec - Lovska družina Udenboršt

POVZETEK:

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podane izjeme od izjem iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za razkritje osebnih podatkov lovskih čuvajev v lovskih dnevnikih. Osebni podatki lovskih čuvajev niso v zvezi s porabo javnih sredstev, prav tako lovski čuvaji niso javni uslužbenci ali funkcionarji. Izraz »javni uslužbenec« je definiran v področnem zakonu, to je Zakon o javnih uslužbencih (ki določa, da je  javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju), zato ni dvoma, kdaj ima nekdo status javnega uslužbenca, v konkretnem primeru pa ta zakonski pogoj ni izpolnjen. Lovska družina kot pravna oseba zasebnega prava ni del javnega sektorja. Navedbe prosilca, da 72. člen ZDLov določa, da je lovski čuvaj pri opravljanju službe v lovišču uradna oseba, ne pomenijo, da se taka oseba šteje za javnega uslužbenca. Prav tako lovski čuvaji tudi ne opravljajo javne funkcije in niso javni funkcionarji. Pojem »javne funkcije« v ZDIJZ ni definiran, zato njegovo vsebino polni praksa IP in Upravnega sodišča RS.   Pojem javne funkcije se nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki …),  za kar pa v konkretnem ne gre. Dejstvo, da je organ izvajalec javne službe oziroma javnega pooblastila pa še ne pomeni, da so člani lovske družine tudi javni funkcionarji.  Prav tako IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni podan prevladujoč javni interes za razkritje osebnih podatkov lovskih čuvajev.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-453/2025/6

Datum: 22. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 25. 9. 2025, zoper odločbo Lovske družine Udenboršt, Stara cesta 61, p.p. 35, 4202 Naklo (v nadaljevanju organ), št. 11-74/2025/dk z dne 17. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 9. 2025 zoper odločbo Lovske družine Udenboršt, št. 11-74/2025/dk z dne 17. 9. 2025, se zavrne.

2.     Zahteva prosilca z dne 24. 6. 2025 za posredovanje lovskih dnevnikov za mesece januar, februar, marec, april in maj 2025, se delno zavrne glede naslednjih varovanih osebnih podatkov: ime in priimek, št. izkaznice ter podpis lovskega čuvaja.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 6. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje dokumentov v zvezi z uplenitvijo divjadi-srnjadi dne 11. 5. 2025 z lovskim gostom ..., ter posredovanje kopij dnevnikov o opravljanju lovsko čuvajske službe po posameznih lovskih čuvajih v LD Udenboršt za mesece januar, februar, marec, april in maj 2025.

Organ je z odločbo št. 11-74/2025/dk z dne 17. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov v zvezi z uplenitvijo divjadi-srnjadi dne 11. 5. 2025 z lovskim gostom … ker z dokumenti ne razpolaga. Prosilcu je posredoval lovske dnevnike za zahtevano obdobje, pri čemer je prekril ime in priimek lovskega čuvaja, št. lovsko-čuvajske izkaznice in podpis.

Prosilec se v pritožbi z dne 25. 9. 2025 pritožuje zaradi anonimizacije lovskih dnevnikov, pri čemer navaja, da so lovski čuvaji v času opravljanja lovsko-čuvajske službe v lovišču upravljalca uradna oseba (72. člen Zakona  o divjadi in lovstvu), ki opravljajo javne naloge. Gre torej za osebe, ki izvajajo javno funkcijo, pri čemer so njihovi osebni podatki absolutno javni po ZDIJZ.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 5. 11. 2025 in 7. 11. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V konkretni pritožbeni zadevi so predmet obravnave lovski dnevniki za obdobje od januarja do vključno maja 2025. Glede teh dokumentov ni sporno, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki, prav tako ti dokumenti sodijo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ.

Organ je namreč zavezanec po ZDIJZ le v okviru izvajanja javne službe in javnih pooblastil. Lovska družina je pravna oseba zasebnega prava, saj gre za društvo, ki je ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih.[1] Navedeno izhaja iz prvega odstavka 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu.[2] IP je vpogledal tudi v Register zavezancev za informacije javnega značaja, iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register na dveh pravnih podlagah, in sicer kot nosilec javnega pooblastila na podlagi ZDLov-1, in kot kot izvajalec javne službe na podlagi Koncesijske pogodba za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Udenboršt št. 014-39/2009/2 (veljavnost: 19. 6. 2009 – 19. 6. 2029). Koncesijska pogodba v 7. členu določa dejavnosti javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo enako, kot so določene v prvem odstavku 21. člena ZDLov-1. Izvajanje ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanja poginule divjadi v veterinarski pregled ter izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba, pa opravlja organ kot javno pooblastilo, v skladu z ZDLov-1 (5. člen Koncesijske pogodbe).

Zahtevane informacije torej kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog. V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007  (stran 4) in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij.

IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali glede zahtevanih dokumentov obstaja kakšna izmed zakonskih izjem od prostega dostopa.

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov opredeljuje osebni podatek kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in 6. člen ZVOP-2 lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

Organ je v konkretnem primeru v lovskih dnevnikih prekril ime, priimek, št. lovske izkaznice ter podpis lovskega čuvaja. IP ugotavlja, da gre za osebne podatke, saj gre za podatke v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, zato je izvedel preizkus, ali bi razkritje teh podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz prve in pete do osme točke prvega odstavka 6. člena ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti, kar določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podane izjeme od izjem iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki lovskih čuvajev niso v zvezi s porabo javnih sredstev, prav tako lovski čuvaji niso javni uslužbenci ali funkcionarji. Izraz »javni uslužbenec« je definiran v področnem zakonu, to je Zakon o javnih uslužbencih (ki določa, da je  javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju), zato ni dvoma, kdaj ima nekdo status javnega uslužbenca, v konkretnem primeru pa ta zakonski pogoj ni izpolnjen. Lovska družina kot pravna oseba zasebnega prava ni del javnega sektorja. Navedbe prosilca, da 72. člen ZDLov določa, da je lovski čuvaj pri opravljanju službe v lovišču uradna oseba, ne pomenijo, da se taka oseba šteje za javnega uslužbenca. Prav tako lovski čuvaji tudi ne opravljajo javne funkcije in niso javni funkcionarji. Pojem »javne funkcije« v ZDIJZ ni definiran, zato njegovo vsebino polni praksa IP in Upravnega sodišča RS.[3]  Pojem javne funkcije se nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki …),[4] za kar pa v konkretnem ne gre. Dejstvo, da je organ izvajalec javne službe oziroma javnega pooblastila pa še ne pomeni, da so člani lovske družine tudi javni funkcionarji.  Prav tako IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni podan prevladujoč javni interes za razkritje osebnih podatkov lovskih čuvajev.[5]

IP tako zaključuje, da je organ pravilno prekril osebne podatke lovskih čuvajev na posredovanih lovskih dnevnikih. Navedbe prosilca, da obliko in vsebino lovskih dnevnikov določa pravilnik, so za postopek dostopa do informacij javnega značaja neutemeljene. Zgolj dejstvo, da pravilnik določa, da se v lovski dnevnik vpišejo določeni podatki, še ne pomeni, da si podatki tudi avtomatično informacija javnega značaja in prosto dostopni.

IP še ugotavlja, da je organ v izreku izpodbijane odločbe navedel le zavrnitev preostalega dela zahteve prosilca z dne 24. 6. 2025 (glede uplenitve srnjadi s strani lovskega gosta) in ni odločil o prekritju varovanih osebnih podatkov na posredovanih lovskih dnevnikih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ sicer navedel, da je posredoval anonimizirane lovske dnevnike, vendar pa IP pojasnjuje, da bi o prekritju varovanih osebnih podatkov v lovskih dnevnikih moral odločiti v izreku izpodbijane odločbe. Drugi odstavek 22. člena ZDIJZ določa, da če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo. ZUP pa v 213. člen ZUP določa, da se v izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank ter se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. IP ugotavlja, da gre za kršitev pravil postopka, ki pa ni bistvena in ne vpliva na vsebinsko rešitev pritožbe prosilca. Glede na navedeno je IP s to odločbo odločil še o zavrnitvi zahteve za posredovanje lovskih dnevnikov, v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke.

Upoštevaje vse navedeno je pritožba prosilca neutemeljena in jo je potrebno na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrniti (1. točka izreka te odločbe), IP pa je odločil tudi o delu zahteve prosilca, o katerem organ ni odločil v izreku izpodbijane odločbe (2. točka izreka te odločbe).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP                                                                                  

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDru-1.

[2] Uradni list RS, št. 16/04, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDLov-1.

[3] O pojmu javne funkcije v podobnem primeru se je IP obširneje izrekel v odločbi št. 090-85/2013/20 z dne 17. 9. 2014, odločitev pa je bila potrjena s strani Upravnega sodišča s sodbo opr. št. II U 392/2014.

[4] Skladno s 3. členom Zakona o funkcionarjih (Ur. l. RS, št. 57/25) so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije izvršilne ali sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali Vladi Republike Slovenije ali predstavniškem telesu samoupravnih lokalnih skupnostih ter druge osebe, ki jih v skladu z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti, župani oziroma županje (v nadaljnjem besedilu: župani) ali drug pristojni organ oziroma oseba.

[5] Test prevladujočega interesa javnosti iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.  Pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.