prosilec - Lovska družina Radvanje

POVZETEK:

IP je po nadzorstveni pravici, na podlagi 273. člena ZUP, odpravil sklep organa, s katerim ja ta odločil tudi o pritožbi prosilca zoper njegovo zavrnilno odločitev na prvi stopnji. Dalje je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevane informacije niso povezane z opravljanjem javne službe oziroma javnega pooblastila, ki ga izvaja organ, zato je zaključil, da ne gre za informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. IP obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa tako dalje ni ugotavljal, ker je ugotovil, da zahtevane informacije ne spadajo v delovno področje organa po ZDIJZ. Pritožbo prosilca je zato, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-254/2024/2

Datum: 9. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in 1. točke prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 6. 2024, zoper zavrnilni odgovor Lovske družine Radvanje, Za gradom 29, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), z dne 11. 6. 2024, v povezavi s sklepom št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Sklep Lovske družine Radvanje, št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024, se odpravi po nadzorstveni pravici.

2.     Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2024, zoper zavrnilni odgovor Lovske družine Radvanje z dne 11. 6. 2024, se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)   Prosilec je pri organu dne 30. 5. 2024 vložil zahtevo, s katero je želel prejeti:

-       Sedaj veljavna pravila LD Radvanje, potrjena s strani UE Maribor,

-       Odločbo UE Maribor o potrditvi sedaj veljavnih Pravil LD Radvanje,

-       Vabilo z dnevnim redom na zbor članov LD Radvanje za sprejem sedaj veljavnih pravil LD Radvanje,

-       Zapisnik zbora članov, kjer se je obravnavalo in sprejelo sedaj veljavna pravila LD Radvanje,

-       Zapisnik obravnave vloge prosilca za sprejem v članstvo LD Radvanje.

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v obliki fotokopije ali izpisa v formatu A4.

(2)   Na zahtevo prosilca je organ odgovoril z odgovorom z dne 11. 6. 2024, v katerem mu je odgovoril,

da ZDIJZ zavezuje pravne osebe javnega prava, Zakon o društvih pa določa, da je društvo pravna oseba zasebnega prava. Dalje je organ pojasnil, da Zakon o divjadi in lovstvu določa, kaj je javna služba za področje divjadi, naloge lovskih organizacij in javno pooblastilo. Ker zaprosilo prosilca ne izpolnjuje nobenega od pogojev naštetih določb zakonov, organ prosilcu zahtevanih informacij ne more posredovati. Glede pravil LD je organ prosilcu svetoval, da se obrne na UE Maribor, kjer so vsi zahtevani dokumenti javno dostopni.

(3)   Zoper odgovor organa je prosilec dne 12. 6. 2024 vložil pritožbo. Sklicuje se na Register zavezancev

za informacije javnega značaja, v katerega je organ vpisan kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila. Meni, da je nesprejemljivo, da ga organ napotuje na UE Maribor, kjer naj pridobi listine, katerih avtor je organ sam. Predlaga, da IP naloži posredovanje zaprošenih kopij listin v zvezi s pravili LD Radvanje.

(4)   Ker je prosilec pritožbo zoper zavrnilni odgovor organa z dne 11. 6. 2024 vložil neposredno pri IP,

je IP, dne 13. 6. 2024, z dopisom št. 092-154/2024/2, pritožbo prosilca posredoval organu, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP.

(5)   Pritožbo prosilca je organ dne, 4. 7. 2024, posredoval v odločanje IP. Organ je odstopu zadeve

priložil spisovno dokumentacijo, skupaj s sklepom  št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024. S slednjim je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 30. 5. 2024, pa tudi o pritožbi prosilca zoper zavrnilni odgovor organa z dne 11. 6. 2024.  Iz sklepa št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024 namreč izhaja, da je organ z njim zavrnil zahtevo prosilca z dne 30. 5. 2024 in pritožbo prosilca z dne 12. 6. 2024 zoper zavrnilni odgovor z dne 11. 6. 2024. Organ je v obrazložitvi sklepa navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in ugotovil, da spadajo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ le informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe, v preostalem delu pa organ deluje kot društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Dalje je organ zahtevo prosilca zavrnil tudi iz razloga zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ: Med drugim je navedel, da je bil prosilec član organa in je bil iz članstva izključen zaradi krivdnih razlogov. Organ je odločil tudi, da posebni stroški postopka niso nastali.

Sklep št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024 se odpravi po nadzorstveni pravici.

Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2024 zoper zavrnilni odgovor z dne 11. 6. 2024 ni utemeljena.

(6)   IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v

katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7)   Najprej IP ugotavlja, da je organ s sklepom št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024 odločil tudi o

pritožbi prosilca z dne 12. 6. 2024 zoper (svoj) zavrnilni odgovor z dne 11. 6. 2024. Ker je organ odločal o zadevi na prvi stopnji (z odgovorom z dne 11. 6. 2024), pritožbeni organ pa je IP, je organ o pritožbi  z dne 12. 6. 2024 odločal in odločil kot nepristojen organ. Posledično je bilo treba sklep št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024, na podlagi 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP, odpraviti. Navedena določba namreč pravi, da lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena tega zakona.

(8)   Posledično je IP, kot pristojni pritožbeni organ, sklep št. sl. 01/01-IJZ/2024 z dne 24. 6. 2024,

po uradni dolžnosti odpravil in sam odločil o pritožbi prosilca z dne 12. 6. 2024, zoper zavrnilni odgovor organa z dne 11. 6. 2024.

(9)   O tem, da lovske družine kot izvajalci javne službe in nosilci javnega pooblastila, ki pa spadajo med

pravne osebe zasebnega prava, niso zavezanci v celotni sferi svojega delovanja, je IP že večkrat odločal. Tako je IP o statusu organa že odločal v zadevi pod opr. št. 090-260/2020 z dne 12. 1. 2021. V predmetni zadevi je IP odločil, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v okviru  izvajanja javnopravnih nalog, tj. javne službe oziroma javnega pooblastila po Zakonu o divjadi in lovstvu - ZDLov-1.

(10)  V tej pritožbeni zadevi je moral IP, v zvezi z zahtevo prosilca z dne 30. 5. 2024, presoditi

naslednje:

1.  ali zahtevani dokumenti spadajo v področje izvrševanja javne službe in/ali javnih pooblastil in s tem povezano vprašanje, ali je organ glede konkretnih zahtevanih dokumentov sploh zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, oziroma, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. in 4. členu ZDIJZ in

2.  ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(11)  Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega

področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(12)  V obravnavni zadevi je bilo treba najprej ugotoviti, ali kateri od zahtevanih

dokumentov predstavljajo informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ. Organ je namreč zavezanec po ZDIJZ le v okviru izvajanja javne službe in javnih pooblastil po ZDLov-1, kar je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijanem odgovoru, ko je navajal, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v tistem delu, ki se nanaša na njegove naloge iz ZDLov-1 in koncesijske pogodbe pri izvrševanju javne službe oziroma javnih pooblastil.

(13)  Organ je pravna oseba zasebnega prava, saj gre za društvo, ki je ustanovljeno na podlagi Zakona

o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDru-1). To jasno izhaja iz prvega odstavka 65. člena ZDLov-1 ter seznama lovskih družin, upravljavk lovišč, ki je objavljen na spletni strani Lovske zveze Slovenije. Lovska družina (društvo), kot pravna oseba zasebnega prava je lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 1. člena ZDIJZ, če izvaja javno službo ali/in javno pooblastilo, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje te dejavnosti.

(14)  IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja, iz katerega izhaja, da je

organ vpisan v register na dveh pravnih podlagah, in sicer:

·         kot nosilec javnega pooblastila na podlagi ZDLov-1, in

• kot izvajalec javne službe na podlagi Koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Radvanje št. 014-134/2009/1 (veljavnost: 19. 6. 2009 – 19. 6. 2029).

(15)  V prvem odstavku 21. člena ZDLov-1 (naloge lovskih organizacij) so podrobneje naštete naloge

s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki jih opravljajo upravljavci lovišč (t.j. lovske družine) in lovišč s posebnim namenom pod pogoji javne službe (torej kot javno službo, opomba IP). Te so:

1.     izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;

2. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
4. vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
9. skrb za usposabljanje lovcev;
10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
12. sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
13. izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
14. izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;

15.  poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.

Skladno z 22. členom ZDLov.1 upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom opravljajo kot javno pooblastilo naloge iz 3. in 11. točke prvega odstavka 21. člena ZDLov-1, te so:

·         sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;

• izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba.

(16)  Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali zahtevane informacije kažejo na dejstva

oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog, ki jih organ opravlja po 21 in 22. členu ZDLov-1. Po vpogledu in preučitvi posredovane dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca, je IP ugotovil, da se presojani dokumenti nanašajo na statusno-pravna vprašanja društva kot pravne osebe zasebnega prava in niso v neposredni zvezi z opravljanjem javne službe oziroma javnega pooblastila po ZDLov-1.

(17)  V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007

(stran 4) in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo.

(18)  Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in

opravljanjem javnih nalog in pooblastil. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog, oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij. Za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno.

(19)  Ker je na podlagi vsega navedenega IP ugotovil, da v tem postopku zahtevane informacije

niso povezane z opravljanjem javne službe oziroma javnega pooblastila, ki ga izvaja organ, je zaključil, da ne gre za informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. IP obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa tako dalje ni ugotavljal, ker je ugotovil, da zahtevane informacije ne spadajo v delovno področje organa po ZDIJZ. Pritožbo prosilca je zato, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(20)  Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

(21)  Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007

- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.  

namestnica pooblaščenca