prosilec - Lovska družina Laze

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da odločbe ni izdala pristojna oseba, saj izpodbijane odločbe ni izdal predstojnik organa, ampak jo je po njegovem pooblastilu izdal po odvetnik. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-89/2023/10

Datum: 4. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 3. 2023, zoper odločbo Lovske družine Laze, Dolsko 16, 1262 Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju organ) z dne 8. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 21. 3. 2023 se ugodi. Odločba Lovske družine Laze z dne 8. 3. 2023 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 3. 1. 2023 (dopolnjeno dne 7. 2. 2023) na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje dokumentacije iz aplikacije Lisjak glede:

- opravljenih iskanj visoke divjadi od leta 2016 do vključno leta 2022 ter

- vseh uplenjenih divjih prašičev v letu 2015, 2016 in 2022.

Z zahtevanimi dokumenti se je želel seznaniti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 8. 3. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi organ navaja, da zahtevane informacije sicer predstavljajo informacije javnega značaja, da pa je prosilec z vložitvijo zahteve zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. Svojo odločitev organ utemeljuje z dejstvom, da je konkretni prosilec zgolj orodje v rokah drugega prosilca, ki je v preteklosti od organa med drugim zahteval tudi te iste informacije, kot jih zahteva obravnavani prosilec.

Dne 21. 2. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. V slednji navaja, da ima kot državljan Republike Slovenije pravico zahtevati podatke javnega značaja, pri čemer izpostavi, da je vsaka zahteva avtonomna in njena obravnava individualna, zato njegova zahteva ne more biti zavrnjena na podlagi dejstva, da so tovrstne dokumente v preteklosti zahtevali tudi drugi prosilci.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je organ pozval, da dostavi kopije dokumentov iz aplikacije Lisjak, ki se nanašajo na opravljena iskanja visoke divjadi od leta 2016 do vključno leta 2022 ter dokumente o vseh uplenjenih divjih prašičih v letu 2015, 2016 in 2022. Organ je IP dne 5. 4. 2023, dne 12. 4. 2023 ter 13. 4. 2023 dostavil zahtevano dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja, iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register na dveh pravnih podlagah, in sicer:

- kot nosilec javnega pooblastila na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDLov-1) in

- kot izvajalec javne službe na podlagi Koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Laze št. 014-391/2009/1.

V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila in izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ.

Ob presoji konkretnega primera je IP ugotovil, da izpodbijane odločbe ni izdala pristojna oseba, saj izpodbijane odločbe ni izdala starešina lovske družine, ki je predstojnik organa, ampak jo je po njenem pooblastilu izdal odvetnik. V skladu z 9. členom ZDIJZ določi vsak organ eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, oziroma lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Nadalje pa prvi odstavek 21. člena ZDIJZ določa, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ob nadaljnjem upoštevanju določb ZUP, na katere napotuje ZDIJZ, konkretno 28. člena, pa je ugotoviti, da gre za upravno zadevo, za katero je pristojen predstojnik organa, ki za odločanje v postopku lahko pooblasti drugo osebo, vendar zgolj osebo, ki je zaposlena pri organu. Povedano drugače, odvetnik nima pravne podlage za izdajanje odločb v upravnih zadevah, odločbo v obravnavanem primeru pa bi morala kot predstojnica organa izdati starešina lovske družine ali, po njenem pooblastilu, oseba zaposlena pri organu.

V skladu s 1. točko prvega odstavka 237. člena ZUP se odločba izpodbija, če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen. Kot že navedeno, IP kot  pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon (drugi odstavek 247. člena ZUP). Organ je s tem, ko o zahtevi prosilca ni odločil in izdal odločbe sam, storil absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Nekatere procesne pravice strank so v ZUP varovane tako, da so določene kot absolutne bistvene kršitve pravil postopka, pri katerih se odločba odpravi ne glede na to, ali so ugotovljene kršitve lahko vplivale na pravilnost odločitve ali ne. Bistvene kršitve praviloma vedno narekujejo odpravo izpodbijanega upravnega akta.

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Glede na naravo ugotovljenih kršitev IP namreč teh ne more odpraviti sam, ampak jih lahko le organ prve stopnje. Organ oziroma njegov predstojnik (starešina lovske družine) je namreč tisti, ki mora odločiti o predmetni zahtevi.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Kot že navedeno, glede na naravo ugotovljenih kršitev IP teh ne more odpraviti sam, ampak jih lahko le organ prve stopnje.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Ker je organ zavrnil zahtevo prosilca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice dostopa) IP poudarja, da se presoja obstoj tega instituta v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. Ker ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, je treba pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevati kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« pa je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino istega prosilca. V zvezi z navedenim IP poudarja, da primerjava vloženih zahtev različnih prosilcev po posredovanju istih informacij, na katero je sicer organ oprl obrazložitev izpodbijane odločbe, ne more biti razlog za utemeljitev dejstva, da je posamezni prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. Takšno stališče je IP zavzel tudi v odločbi IP št. 090-63/2023 z dne 15. 3. 2023.

V ponovljenem postopku je tako organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje ter nato zahtevane dokumente presoditi z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, ter odločiti o stroški postopka.

Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, pa ne gre za izjeme iz 1. ter 5. do 8. točke prvega odstavka ZDIJZ oziroma primere, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V ponovljenem postopku je organ dolžan upoštevati tudi določbe o tem, katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje (28. – 32. člen ZUP.)

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka te odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno uporabiti materialno pravo in ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka