prosilec - Lovska družina Laze

POVZETEK:

Prosilec je od organa na podlagi ZDIJZ zahteval večje število dokumentov. Do določenih dokumentov je organ prosilcu z uradnim zaznamkom omogočil dostop, v delu, v katerem je organ presodil, da ne gre za izvajanje javnega pooblastila niti za izvajanje javne funkcije pa je njegovo zahtevo z izpodbijano odločbo zavrnil. V pritožbenem postopku je IP pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da se informacije nanašajo na disciplinske postopke in na dokumente, ki se nanašajo na interno urejanje razmerji med člani, izpolnjevanje dolžnosti članov, evidentiranje opravljenih nalog in vodenje blagajniškega poslovanja, torej zahtevanih informacij ni moč neposredno povezati z nalogami, ki jih s tem v zvezi organ izvaja, na podlagi ZDLov-1 in Koncesijske pogodbe in da tako ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-290/2022/5
Datum: 28. 10. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 10. 2022, zoper odločitev z dne 4. 10. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Lovske družine Laze, Dolsko 16, 1262 Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 4. 10. 2022, zoper odločitev Lovske družine Laze z dne 4. 10. 2022 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 12. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pri čemer je navedel, da je tudi član navedene lovske družine, in v več alinejah zahteval dostop do fotokopije oziroma prepisa na svoj elektronski naslov navedenih dokumentov: 1. Vpogled ali prepis podatkov o tem, ali je LD Laze v letih 2020, 2021 in 2022 katerega od članov/članic prijavila na Čuvajski tečaj/izpit in če ja, katerega?, 2. Fotokopijo ali elektronski zapis seznama o razdeljeni koruzi, ki naj bi jo prejeli člani za zalaganje krmišč v letu 2020 in 2021, 3. Fotokopijo izpisa iz sistema Lisjak, kateri član je na krmišču Kosivna Ravan uplenil divjega prašiča na datume: 27. 7. 2016, 3. 8. 2016, 20. 8. 2016, 24. 11. 2016, 28. 12. 2016, 26. 9. 2019, 17. 10. 2019, 4. Fotokopijo iz aplikacije Lisjak o opravljenih iskanjih visoke divjadi v letih 2020, 2021 in 2022, 5. Fotokopijo dvoletnega načrt lovišča LD Laze za leto 2021 in leto 2022, 6. Fotokopijo zapisnika disciplinske obravnave …., ki je potekala v juliju 2022, 7. Fotokopijo odločbe, ki je nastala po disciplinski obravnavi zoper …., 8. Fotokopijo vseh kartončkov z delovnimi urami za leto 2021, 9. Prepis ali fotokopijo seznama članov, ki so v letu 2020 in 2021 zabeleženi, da so uplenili vrano in število uplenjenih vran posameznega člana, 10. Vpogled ali prepis računovodskih podatkov o tem, ali so do dneva 5. 7. 2022 vsi člani poravnali članarino za leto 2022?, 11. Vpogled ali prepis računovodskih podatkov o tem, koliko opominov se je poslalo članom, ki niso poravnali članarine in datum poslanih opominov, 12. Vpogled ali prepis računovodskih podatkov o tem, kateri člani do dne 5. 7. 2022 niso poravnali finančnih obveznosti za neopravljene delovne obveznosti in koliko opominov se jim je poslalo, 13. Vpogled ali prepis računovodskih podatkov o tem, kdaj so posamezni člani poravnali finančne obveznosti za neopravljene delovne ure.

V zvezi z navedeno zahtevo je organ dne 2. 8. 2022 izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev do vključno 21. 9. 2022. Dne 21. 9. 2022 pa o zahtevi prosilca odločil z uradni zaznamkom, tako da mu je poslal podatke pod točkami 1, 2, 3, 4, 5, in 9 zahteve. Prav tako je navedel, da je navedeno gradivo v povezavi z javno službo in javnimi pooblastili, ki jih organ izvaja. Dokumentacija pod točkami 6, 7, 8, 10, 11, 12, in 13 pa ne sodi med izvajanje javne službe in javna pooblastila, zato ni zakonskega pooblastila, da se pošilja na podlagi ZDIJZ. Gre za interno dokumentacijo, ki ureja razmerja med člani organa. Ker pri odklonjeni dokumentaciji ne gre za informacije javnega značaja, ni potrebe po izdaji zavrnilne odločbe na podlagi ZDIJZ. 

Na podlagi poziva IP št. 0900-188/2022/2 z dne 27. 9. 2022, v zvezi s pritožbo prosilca zaradi molka organa, je organ dne 4. 10. 2022 izdal izpodbijano odločbo. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zahtevi prosilca v točkah 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 13 ne ugodi in se njegova zahteva v tem delu zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi organ povzema zgoraj navedeno procesno dejansko stanje in glede zavrnitve poudarja, da gre za podatke o nezaključenem disciplinskem postopku zoper drugega člana organa, nadalje za računovodske podatke, ki so razvidni v letnih poročilih organov lovske družine oziroma iz v letnih poročilih posamičnih funkcionarjev (starešina, gospodar, blagajnik) ter sprotnih zapisnikov sej Upravnega odbora in Nadzornega odbora lovske družine (katerega član je tudi prosilec), s čimer so seznanjeni vsi člani lovske družine skozi leto in v končnih letnih poročilih. Tudi opravljanje delovnih ur članov lovske družine oziroma delovni kartonček je povsem internega značaja, razvidno iz posamičnih in letnih poročil organov lovske družine. Skupni imenovalec vsem odklonjenim podatkom je torej v tem, da gre za informacije interne narave, da gre za urejanje internih razmerij med člani in lovsko družino, kar pa ne sodi pod okrilje ZDIJZ oziroma pod njegovo varstvo in zaščito. Odklonjeni podatki v ničemer ne izvirajo iz nalog javne službe in javnih pooblastil organa, saj tudi ne gre za informacije javnega značaja, temveč za interne podatke, ki so po avtonomnih pravnih aktih lovske družine dostopni vsakomur od članov LD, kar prosilec dobro ve, oziroma je s takimi podatki seznanjen skozi društveno delovanje lovske družine. Zato je več kot očitno, da prosilec že dalj časa zlorablja pravo, tako interno kot eksterno, še več, avtonomno pravo organa in lovsko ter sorodno zakonodajo pa prosilec tudi dalj časa intenzivno krši. V potrditev svojih navedb organ prilaga ugotovitve in sklepe Upravnega odbora lovske družine z dne 3. 10. 2022 posredovane prosilcu.

Zoper izpodbijano odločitev je prosilec dne 4. 10. 2022 vložil pritožbo. V njej navaja, da je član društva »Lovska družina Laze« že več kot 9 let, zadnje 3 leta tudi član Nadzornega odbora. Člani Upravnega odbora mu kljub večkratnim pozivom niso poslali zahtevane dokumentacije, ta pa nikakor ni vidna iz društvenega delovanja, saj tovrstne podatke prikrivajo že na društveni ravni, prav tako pa to prikrivajo Nadzornemu odboru. Zato se je naposled odločil za pridobitev informacij po določilih ZDIJZ. Povzema procesno dejansko stanje in navaja, da navedba v odločbi, da se zahteva zavrne kot neutemeljena, je absurd, saj se zahteva po ZDIJZ nikakor ne more zavrniti kot neutemeljena. Zakon jasno določa po katerih kriterijih se lahko zahteva zavrne, prav tako pa 3. odstavek 17. člena ZNIJZ (pravilno ZDIJZ) določa, da prosilcu ni potrebno utemeljiti zahteve. Sicer pa je sklicevanje na interna razmerja med člani in lovsko družino zgrešena, namreč Lovska družina Laze je društvo in po 4. odstavku 1. člena Zakona o društvih je delovanje društva javno. 9. člen Zakona o društvih veli, da mora temeljni akt društva med drugim določati način zagotavljanja javnosti dela društva. Lovska družina Laze ima to opredeljeno v veljavnem dokumentu »Pravila LD Laze«, in sicer v prvem odstavku 2. člena, ki pravi, da lovska družina deluje v javnem interesu na podlagi zakona, ter v prvem odstavku 3. člena, ki pravi, da je delovanje LD in njenih organov javno. Na podlagi omenjenih členov je tako zavrnjen dostop do dokumentacije pod 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 13 točko zahteve povsem neupravičen in napačno utemeljen. V točki 6 in 7 gre za dokumente organa disciplinske komisije. V točki 8 gre za delo gospodarja, ki je odgovoren za delo članov in nadzoruje njihovo delo, preko delovnih kartončkov, ki so zahtevani pod to točko. Gospodar je tudi član organa Upravnega odbora, kateremu mora na vsaki seji poročati o svojem delu. Lovska družina je na zahtevo inšpektorja za lovstvo že posredovala vse kartončke delovno obveznih članov (postopek …). V točkah 10, 11, 12 in 13 gre za podatke, ki jih hrani blagajnik, ki mora prav tako o svojem delu poročati Upravnemu odboru. Ker je delovanje lovske družine javno, vključno z njenimi organi, bi morali biti dostopni vsi podatki, razen osebnih, ki se lahko prekrijejo. S tem je pritožba utemeljena in obrazložena.

Po prejemu pritožbe jo je organ, na podlagi 245. člena ZUP, z elektronskim sporočilom z dne 6. 10. 2022, poslal IP. Ob tem je pojasnil, da so uvodne navedbe prosilca v obrazložitvi pritožbe neresnične in neutemeljene. Vsi podatki, ki so mu odklonjeni po ZDIJZ, so povsem dostopni in razvidni po internem pravu lovske družine in jih ni dopustno ter nezakonito prekvalificirati v informacije javnega značaja, saj to niso in ne morejo biti. Prav v tem sprevračanju interno – javno prosilec zlorablja pravo in svoje društvene pravice. Ker je obrazložitev napadene odločbe v celoti sklepčna in argumentirana, saj upošteva, da interni podatki niso informacije javnega značaja, zato ni podlage po ZDIJZ, da se prosilcu omogočijo prav na tej podlagi, temveč le izven ZDIJZ, torej na društveni interni podlagi. 

Po prejemu pritožbe je IP dne 12. 10. 2022 organ pozval na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-290/2022/2. Na poziv IP je organ dne 19. 10. 2022 poslal odgovor in zahtevano dokumentacijo. V odgovoru na poziv je organ pojasnil, da so pravila Lovske družine Laze z dne 22. 8. 2021 še v veljavi. Podal je pojasnilo glede disciplinskega postopka. V zvezi z disciplinskimi postopki, v katerih se odloča o izključitvi članov, so vsi člani obveščeni in v zvezi s tem prejmejo tudi vso relevantno dokumentacijo, saj se o te vrste odločitvah odloča na občnem zboru organa. O vsem gradivu, ki ga zahteva v pritožbenem postopku, bo tako seznanjen kot član organa. V zvezi z dokumentoma pod 8. in 13. točko zahteve je organ navedel, da so povsem interne narave, saj delovne ure članov (opravljene ali plačane) v ničemer niso predmet koncesijske pogodbe oziroma poročevalskih obveznosti koncesionarja do koncedenta. V nadaljevanju pa organ opozarja na ravnanja prosilca kot člana v medsebojnem razmerju do organa.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. 
IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi član lovske družine, ki je bil z določenimi podatki seznanjen kot član lovske družine, in prav tako član lovske družine v postopku po ZDIJZ nima več pravic pri seznanitvi s podatki in dokumenti organa kot katerakoli druga fizična ali pravna oseba, kar pravilno navajal tudi organ v izpodbijani odločbi.
1.    Lovska družina Laze kot organ na podlagi 1. člena ZDIJZ 
Organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se dostop do zahtevanih informacij iz 6., 7., 8., 10., 11., 12. in 13. točke zahteve zavrne zato, ker ne gre za informacijo javnega značaja. Zahtevane informacije se nanašajo na disciplinski postopek in na računovodske podatke, ki so interne narave, zato ne gre za izvajanje javnega pooblastila oziroma javne službe.
Ob navedenem procesnem izhodišču je moral IP ugotavljati:
1. ali oziroma kateri deli zahtevanih dokumentov spadajo v področje izvrševanja javne službe in/ali javnih pooblastil in s tem povezano vprašanje, ali je organ glede konkretnega zahtevanega dokumenta sploh zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, oziroma, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. in 4. členu ZDIJZ in če je ta pogoj izpolnjen,
2.    ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega
dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavni zadevi je bilo treba najprej ugotoviti, kateri od zahtevanih dokumentov predstavljajo informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ. Organ je namreč zavezanec po ZDIJZ le v okviru izvajanja javne službe in javnih pooblastil, kar je pravilno ugotovil tudi organ, ko je navajal, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v tistem delu, ki se nanaša na njegove naloge iz ZDLov-1 in koncesijske pogodbe pri izvrševanju javne službe oziroma javnih pooblastil.
Organ je pravna oseba zasebnega prava, saj gre za društvo, ki je ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDru-1). To jasno izhaja iz prvega odstavka 65. člena ZDLov-1 ter seznama lovskih družin, upravljavk lovišč,  ki je objavljen na spletni strani Lovske zveze Slovenije. Lovska družina (društvo), kot pravna oseba zasebnega prava je lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 1. člena ZDIJZ, če izvaja javno službo ali/in javno pooblastilo, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje te dejavnosti.
IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja , iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register na dveh pravnih podlagah, in sicer:
•    kot nosilec javnega pooblastila na podlagi ZDLov-1, in
•    kot izvajalec javne službe na podlagi Koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Laze št. 014-319/2009/1 (veljavnost: 19. 6. 2009 – 19. 6. 2029).
V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila in izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do delovnega področja organa v okviru izvajanja javnih pooblastil oziroma javne službe, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.
ZDLov-1 ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja (prvi odstavek 1. člena). Z divjadjo upravlja Republika Slovenija, trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija, pod pogoji določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico (tretji odstavek 1. člena ZDLov-1). Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju Zavod), nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo pa so upravljavci lovišč in upravljavci lovišč s posebnim namenom (četrti in peti odstavek 4. člena ZDLov-1). Nadalje iz ZDLov-1 izhaja, da so kot javna služba za področje divjadi s tem zakonom določene dejavnosti, ki se v javnem interesu izvajajo zaradi ohranitve in varstva divjadi in njihovega življenjskega okolja ter se zagotavljajo s sonaravnim upravljanjem in usmerjanjem razvoja medsebojnih odnosov populacij divjadi ter njihovega okolja (prvi odstavek 18. člena ZDLov-1). Za javno službo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje javne gozdarske službe, in določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, kolikor ta ali drug zakon ne določata drugače (drugi odstavek 18. člena). Dejavnosti javne službe iz 19. člena ZDLov-1 opravlja Zavod, posamezne naloge pa opravljajo lovske organizacije. V prvem odstavku 21. člena ZDLov-1 (naloge lovskih organizacij) so podrobneje naštete naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki jih opravljajo upravljavci lovišč (t.j. lovske družine) in lovišč s posebnim namenom pod pogoji javne službe (torej kot javno službo, opomba IP). Te so:
1.    izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
2.    izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
3.    sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
4.    vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
5.    zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
6.    izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
7.    ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
8.    zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
9.    skrb za usposabljanje lovcev;
10.    komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
11.    izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
12.    sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
13.    izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
14.    izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
15.    poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.
Skladno z 22. členom ZDLov-1 upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom opravljajo kot javno pooblastilo naloge iz 3. in 11. točke prvega odstavka 21. člena ZDLov-1, te so:
•    sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
•    izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba.
Nadalje ZDLov-1 v drugem odstavku 24. člena določa, da z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine, pri čemer se za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču podeli koncesija in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa. Koncedent je Republika Slovenije, pri čemer njene funkcije v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja Vlada, koncesionar pa je lovska družina, ki trajnostno gospodari z divjadjo (prvi in drugi odstavek 25. člena ZDLov-1) in za katero zakon ne predpisuje posebnih pogojev, razen glede organizacijskega statusa ter omejitev pri včlanjevanju novih članov (65. člen ZDLov-1). Koncesija se podeli za določen čas, vendar najmanj za 20 let, koncesionar ne more oddati lovišča v najem ali podnajem, lahko pa tretjim osebam odda izvedbo posameznih ukrepov in nalog (tretji in četrti odstavek 25. člena ZDLov-1). Podlaga za podelitev koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču je koncesijski akt, ki ga izda Vlada (prvi odstavek 26.a člena ZDLov-1).
Pri upravljanju z divjadjo gre torej za podelitev (prenos) lovske pravice oziroma za razmerje med državo kot dajalcem koncesije (lovske pravice) in lovsko družino, kateri država podeli lovišče v upravljanje (lovsko pravico), ki je sicer po naravi stvari pridržana državi (tretji odstavek 1. člena ZDLov-1).
Vlada RS je na podlagi ZDLov-1 izdala koncesijski akt – Uredbo o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 100/08). Ta določa, da se medsebojna razmerja med koncendentom in koncesionarjem podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, ki mora poleg vsebin, ki jih določa zakon, vsebovati še natančen opis meje lovišča, javni pooblastili koncesionarja, pogoje in način prenehanja koncesije (16. člen).
V obravnavanem primeru je bila z organom sklenjena Koncesijska pogodba za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Laze št. 014-319/2009/1 (v nadaljevanju: Koncesijska pogodba). Ta v 7. členu določa dejavnosti javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo enako, kot so določene v predhodno navedenem prvem odstavku 21. člena ZDLov-1. Izvajanje ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanja poginule divjadi v veterinarski pregled ter izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba, pa opravlja organ kot javno pooblastilo, v skladu z ZDLov-1 (5. člen Koncesijske pogodbe). Višino koncesijske dajatve in osnovo za izračun pa določa v členu 8. Koncesionar mora pri beleženju poslovnih dogodkov na podlagi 12. člena Koncesijske pogodbe ločeno prikazovati postavke brez DDV-ja:
•    prihodke od prodane divjačine določene vrst uplenjene divjadi,
•    prihodke od lovnega turizma za določene vrste divjadi, pridobljene s storitvami od lova domačih in tujih lovskih gostov (prihodki pridobljeni s prodajo trofej uplenjene divjadi, odstrelne pristojbine, dnevne lovne pristojbine, odškodnine zaradi morebitne zastrelitve).
Glede poročanja pa drugi odstavek 16. člena Koncesijske pogodbe določa, da mora do 31. januarja tekočega leta:
•    poročati koncedentu z letnim poročilom o izvajanju koncesije (vsebuje podatke o iskanjih obstreljene ali ranjene divjadi in podatke o odškodninskih zahtevkih, plačilih in poravnavah škod, povzročenih od divjadi na lovnih površinah v preteklem letu), ali
•    zagotoviti, da bodo podatki iz letnega poročila razvidni v elektronski obliki.
Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog. V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 (stran 4) in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo.
Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog, oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij. Za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno.
Upoštevaje vse navedeno se je IP v nadaljevanju opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca v tem postopku. Glede informacij iz 6. in 7. točke zahteve prosilca, ki se nanašajo na disciplinske postopke, je bistveno, da so v neposredni zvezi z izvajanjem disciplinske oblasti organa, slednja pa glede na določbe ZDLov-1, Uredbe o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, koncesijske pogodbe in Pravil Lovske družine Laze, ne spada na področje izvrševanja javne službe oziroma javnih pooblastil organa . Glede ostalih dokumentov (kartončki z delovnimi urami za leto 2021, računovodski podatki o poravnani članarini, opominih, podatki o neopravljenih delovnih obveznostih, času poravnave obveznosti) je IP presodil, da že na prvi pogled (prima facie) ne morejo vsebovati podatkov, ki bi se neposredno nanašali na izvajanje javne službe ali javnega pooblastila. Gre za interno urejanje razmerji med člani, izpolnjevanje dolžnosti članov, evidentiranje opravljenih nalog in vodenje blagajniškega poslovanja. Prav tako se dokumentacija ne nanaša na poročevalske dolžnosti, ki jih ima organ kot koncesionar do države kot koncedenta, niti za dokumentacijo, ki jo mora voditi na podlagi prihodkov od prodane divjačine oziroma od lovnega turizma.
Ker je organ odločil pravilno, da zahtevanih informacij ni moč neposredno povezati z nalogami, ki jih s tem v zvezi organ izvaja, na podlagi ZDLov-1 in Koncesijske pogodbe in da tako ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., 
informacijska pooblaščenka