prosilec - Lesna zadruga Loški Potok

POVZETEK:

Prosilca je od zavezanca zahtevala številke dokumente, zavezanec pa je bil mnenja, da na zahtevo prosilke ni dolžan odgovoriti, saj določbe ZDIJZ zanj ne veljajo. IP je ugotovil, da je zavezanec sicer zavezan na podlagi 1.a člena ZDIJZ, vendar dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala ne predstavljajo informacij javnega značaja v smislu 4.a člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 09020-1/2024/14

Datum: 26. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) in šestega odstavka 27. člena ZDIJZ, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 6. 12. 2024, zoper molk Lesne zadruge Loški Potok, Hrib – Loški Potok 17, 1318 Loški Potok (v nadaljevanju zavezanec), ki jo zastopa Odvetnik Klemen Trdin, Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 6. 12. 2024 zoper molk Lesne zadruge Loški Potok se ugodi. Zahteva prosilke z dne 4. 11. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 4. 11. 2024 na zavezanca naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki želela prejeti:

1. Vse dokumente (pogodbe, dogovori) o kakšnem koli sodelovanju ali poslovnem odnosu s podjetjem …,

2. Dokumente, iz katerih je razvidno, koliko evropskih sredstev in za katere projekte je Lesna zadruga Loški Potok prejela od dne svoje ustanovitve do danes,

3. Dokumente, iz katerih je razvidno, če in koliko sredstev in na osnovi česa, je bilo izplačanih članom zadruge …, od dneva njene ustanovitve do danes,

4. Dogovor, pogodba ali drug dokument, ki ga je Lesna zadruga Loški Potok sklenila z lastnikom zemljišča, na katerem se gradi vetrna elektrarna Mali Log ter lastniki parcel, po katerih naj bi potekala dovozna pot do vetrne elektrarne Mali Log oziroma lastniki parcel, po katerih poteka druga infrastruktura za vetrno elektrarno Mali Log,

5. Dokumente, iz katerih je razvidno, katere fizične ali pravne osebe so ali so kadarkoli bili člani Lesne zadruge Loški Potok in v kakšnem časovnem obdobju (od kdaj do kdaj).

(2) Ker zavezanec na zahtevo prosilke ni odgovoril, je ta dne 6. 12. 2024 vložila pritožbo zaradi molka, zavezanec pa kljub pozivu IP z dne 9. 12. 2024, o zahtevi ni odločil, saj je bil mnenja, da ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, zato prosilki ni bil dolžan odgovoriti.

(3) Tretji odstavek 26.a člena določa, da zavezanec iz 1.a člena ZDIJZ v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor in ga obvesti o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Če tega ne stori se šteje, da je bil dostop zavrnjen. Skladno s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ se bodisi pisni odgovor poslovnega subjekta bodisi molk poslovnega subjekta štejeta kot zavrnilna odločba. Ker zavezanec na zahtevo prosilke ni odgovoril, je IP, na podlagi petega odstavka 27. člena ZDIJZ, zavezanca pozval, da mu v pritožbenem postopku pošlje vse dokumente, ki jih je prosilka navedla v svoji zahtevi z dne 4. 11. 2024, kar je zavezanec storil dne 21. 1. 2025. Zavezanec je ponovno poudaril, da meni, da ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Pri tem je citiral 1. člen ZDIJZ in navedel, da zadruga ne spada v nobeno od navedenih kategorij. V nadaljevanju je pojasnil, da bi breme ZDIJZ nedvomno negativno vplivalo na širitev zadružništva. Ustanoviteljstvo v zadrugi ne pomeni niti večjega vpliva niti večje odgovornosti, da bi bila zadruga zavezanec samo zato, ker je občina soustanoviteljica, pa nima osnove v namenu zakona niti direktivah EU.

(4) Na podlagi petega odstavka 27. člena ZDIJZ je IP pritožbo prosilke z dne 6. 12. 2024 prevzel v vsebinsko obravnavo. Če Informacijski pooblaščenec v pritožbenem postopku iz petega odstavka 27. člena ZDIJZ ugotovi, da je pritožba utemeljena, odloči tudi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja poslovnega subjekta.

Pritožba je utemeljena.

Zahteva prosilke se zavrne.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor oziroma odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavani zadevi je sporno, ali je zavezanec dolžan odločati na podlagi določb ZDIJZ. ZDIJZ loči dve kategoriji zavezancev, ki sta dolžni postopati na podlagi ZDIJZ, in sicer so to na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu organi), na podlagi prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ pa so to tudi gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljnjem besedilu poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava).

(7) V obravnavani zadevi ni sporno, da zavezanec ne sodi med subjekte, ki jih določa 1. člen ZDIJZ. Pri presoji, ali zavezanec ustreza kriterijem zavezanca po 1.a členu ZDIJZ, pa je treba ugotoviti, ali so podani naslednji kriteriji, ki jih za zavezance določa 1.a člen ZDIJZ, in sicer zavezanec je:

1. gospodarska družba ali druga pravna oseba zasebnega prava in

2. pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.

(8) V obravnavani zadevi dalje ni sporno, da je zavezanec zadruga. Skladno s prvim odstavkom 1. člena Zakona o zadrugah (Ur. l. RS, št. 97/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZad) je zadruga organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko vodi svoje dejavnosti tudi preko odvisne družbe. Skladno s 4. členom ZZad lahko zadrugo ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki so lahko fizične oziroma pravne osebe. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi, obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadruge so zadružna pravila. Iz prvega člena dopolnjenih pravil Lesne zadruge Loški Potok izhaja, da zadruga deluje kot nepridobitna pravna oseba. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je prvi kriterij za določitev zadruge kot zavezanca po 1.a členu ZDIJZ izpolnjen, saj je zadruga druga pravna oseba zasebnega prava. Gre namreč za subjekt, ki je po lastni volji pravoformalno organiziran kot nepridobitna pravna oseba, deluje pa na podlagi določb zasebnega prava, konkretneje ZZad.

(9) Pri ugotavljanju, ali gre za subjekt, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava, je treba izhajati iz določbe drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje kriterije za prevladujoč vpliv, in sicer je prevladujoč vpliv iz prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj:

- v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali

- v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.

(10) Kadar se presoja prevladujoč vpliv v drugih pravnih osebah zasebnega prava, ki niso gospodarske družbe (torej tudi v primeru zadrug), je prevladujoč vpliv v smislu ZDIJZ podan, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj, v zavezancu nastopajo kot ustanovitelji. IP je posledično vpogledal v zbirko listin v Poslovnem registru Slovenije in ugotovil, da iz Akta o ustanovitvi Lesne zadruge Loški Potok z dne 14. 1. 2016 izhaja, da je ena izmed treh ustanoviteljev (poleg dveh fizičnih oseb) tudi Občina Loški Potok. S tem je izpolnjen tudi drug kriterij za določitev zavezanca po 1.a členu ZDIJZ, tj. da je zavezanec pod neposrednim ali posrednim predvladujočim vplivom samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri tem IP poudarja, se je pri presoji prevladujočega vpliva izhajal iz definicije, ki jo za presojo navedenega termina določa ZDIJZ. Pri presoji tako ni bistveno, na kak način člani zadruge izvršujejo svoje pravice in obveznosti v okviru delovanja zadruge, prav tako ni pravno bistveno, da so skladno s 1. členom ZZad člani pri sodelovanju in upravljanju enakopravni. V zvezi z obveznostmi zavezanca po ZDIJZ se namreč ne presoja, kakšna so notranja razmerja med člani zadruge, temveč, ali zavezanec izpolnjuje kriterije, ki jih je za zavezance po ZDIJZ določil 1.a člen tega zakona. ZDIJZ je namreč tisti zakon, ki celovito ureja, kdo in pod kakšnimi kriteriji je dolžan odločati na podlagi tega zakona, neodvisno od tega, po katerem zakonu je posamezen zavezanec ustanovljen in kako so urejena razmerja med njegovimi člani.

(11) Ob ugotovitvi, da je Lesna zadruga Loški Potok zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ in da je posledično pritožba zaradi molka utemeljena, saj zavezanec ni postopal skladno s postopkovnimi določbami ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal tudi, ali je zahteva prosilke vsebinsko utemeljena, oz. ali je zavezanec dolžan prosilki posredovati konkretne zahtevane dokumente. Zavezanci iz 1.a člena ZDIJZ so zavezani za posredovanjem informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. V nadaljevanju je tako treba odgovoriti na vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(12) IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo na pravne posle za izdatke ali na pravne posle upravljanja s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb zavezanca, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Ob pregledu dokumentacije, ki jo je zavezanec odstopil IP, je slednji ugotovil, da pogodba, aneks in sporazum, sklenjen med zavezancem in … niti po naravi niti po vsebini ne predstavljajo informacij, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Posledično ne gre za dokumente, ki bi sodili v okvir 4.a člena ZDIJZ, zato teh dokumentov ni mogoče obravnavati kot informacij javnega značaja. Enako velja tudi glede seznama fizičnih ali pravnih oseb, ki so ali so kadarkoli bile člani Lesne zadruge Loški Potok in v kakšnem časovnem obdobju (od kdaj do kdaj). Naveden seznam namreč ne predstavlja dokumenta, ki bi ga 4.a člen ZDIJZ opredeljeval kot informacijo javnega značaja. Zavezanec je pojasnil, da s preostalimi dokumenti, kot jih je navedla prosilka, ne razpolaga, ker ni prejel sredstev EU, ker njegovi člani niso dobili nikakršnih izplačil, prav tako zavezanec ni sklepal pogodb z lastniki zemljišč. IP je navedenim pojasnilom zavezanca sledil, saj jih je podal zakoniti zastopnik zavezanca, pri čemer je ta navedeno izjavo podal po tem, ko je bil predhodno seznanjen, da morebitno neposredovanje dokumentacije IP lahko predstavlja prekršek na podlagi 15. člena ZInfP.

(13) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020 idr.), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.«

(14) Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ oz. da z informacijami zavezanec ne razpolaga, se posebej ni opredeljeval še do morebitnih zakonskih izjem od prostega dostopa. Če gre za informacije, ki že pojmovno ne spadajo med informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, se vprašanje presoje izjem namreč sploh ne pojavlja.

(15) Kot je razvidno iz pritožbenega postopka, je prosilka vložila pritožbo zato, ker je bil zavezanec v molku, saj ni odločil o zahtevi v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (prvi odstavek 26.a člena ZDIJZ). Molk poslovnega subjekta se skladno s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ šteje kot zavrnilna odločba. Če IP v pritožbenem postopku na podlagi pritožbe iz četrtega odstavka 26. a člena ZDIJZ ugotovi, da je pritožba utemeljena, odloči tudi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja poslovnega subjekta. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila pritožba zaradi molka utemeljena, saj zavezanec v zakonitem roku o zahtevi prosilke ni odločil, ob vsebinski presoji zahteve prosilke pa je ugotovil, da je zahteva neutemeljena, ker zavezanec z zahtevanimi informacijami bodisi ne razpolaga bodisi te ne sodijo v okvir 4.a člena ZDIJZ. Glede na navedeno je IP zahtevo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

(16) V tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke