prosilec - Lekarniška zbornica Slovenije

POVZETEK:

Prosilka je vložila pritožbo zoper dopis organa, s katerim so ji bili posredovani dokumenti iz dela njene zahteve. Menila je namreč, da ji organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov v zvezi z določenim sestankom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilki posredoval vso zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša na sestanek med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje v januarju 2021. IP namreč ni imel prav nobenega razloga, da bi dvomil v dejstva, ki jih je izpostavil organ v zvezi s predmetnim sestankom, saj ta temeljijo na listinski dokumentaciji (elektronska sporočila). Elektronska komunikacija v zvezi s sestankom v januarju, kot jo je povzel organ v dopisu št. 028-21/2022-18 z dne 17. 3. 2023, namreč izhaja iz dokumentacije, ki je bila posredovana prosilki, pa tudi IP. Poleg tega je IP ugotovil. da je organ prosilki ugodil v tem delu zahteve v celoti in prosilki tudi že posredoval zahtevano dokumentacijo, zato IP ni videl razloga, zakaj organ ne bi posredoval prav vseh zahtevanih dokumentov v zvezi s predmetnim sestankom, s katerimi razpolaga v materializirani obliki. IP je ugotovil tudi, da je organ ustrezno pojasnil tudi dejstvo, da ni nujno, da obstajajo zapisniki posameznih sestankov kot taki, torej v neki posebni obliki. V obravnavanem primeru je bila pač povzeta razprava, in to v obliki elektronskega sporočila. Poleg tega iz predmetne dokumentacije povsem jasno izhaja, da je bil sestanek dogovorjen z elektronsko komunikacijo, izpostavljene odprte zadeve in na enak način posredovan tudi povzetek razprave, kar po oceni IP ni neobičajna praksa v času pogoste uporabe elektronske komunikacije. IP je tako pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-83/2023/4

Datum: 29. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13175/20 – ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 2. 3. 2023, zoper dopis LEKARNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE, Vojkova cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 028-1/2022-15 z dne 2. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 2. 3. 2023 zoper dopis LEKARNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE, 028-1/2022-15 z dne 2. 3. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je z zahtevo z 16. 10. 2022 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahtevala kopije naslednjih dokumentov:

-       poročila, vabila, delovne dokumente in ostalo korespondenco, ki je povezana s sestanki med predstavniki organa in Ministrstvom za zdravje (v nadaljevanju: MZ) od leta 2017 do danes, kar vključuje tudi zapisnike srečanj, opomnike in ostale dokumente, ki so povezani s sestanki;

-       datume obiskov, sestankov ali drugih lobističnih stikov med predstavniki organa in MZ ter s tem povezane dokumente v istem obdobju.

Na koncu zahteve je dodala, da lahko organ posreduje dokumente elektronsko na naslov e-pošte, s katerega je bila poslana zahteva.

Na podlagi pritožbe zaradi molka organa je IP, s pozivom št. 0900-232/2022/2 z dne 14. 12. 2022, pozval organ na ustrezno postopanje po določbah ZDIJZ.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 028-1/2022-6 z dne 20. 12. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil, razen v delu, ki se nanaša na dokumente, povezane s sestanki med predstavniki organa in MZ v okviru izvajanja javnih pooblastil.

Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 10. 1. 2023, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-31/2023/2 z dne 1. 2. 2023. IP je s predmetno odločbo pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

Organ je v ponovljenem postopku odločil o zahtevi prosilke z odločbo št. 028-1/2022-14 z dne 1. 3. 2023, s katero je prosilki zavrnil dostop v delu zahteve, ki se nanaša na datume obiskov, sestankov ali drugih lobističnih stikov med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje ter kopij s tem povezanih dokumentov v obdobju 2017 do 16. 10. 2022. Organ je namreč ugotovil, da o datumih sestankov med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje ne vodi evidence ali drugačne zbirke podatkov oziroma dokumentov, in je do 17. 11. 2020, torej do uveljavitve novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – ZintPK-C ni bil dolžan voditi, pri čemer jo je od tega dne dolžan voditi zgolj za tiste stike, ki jih je šteti za lobistične stike. Pojasnil je, da je kot interesna organizacija šele z uveljavitvijo ZintPK-C postal zavezanec za vodenje evidence lobističnih stikov in poročanje Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK). Evidenca datumov sestankov med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje, ki se ne štejejo za lobistične stike, ne obstaja v nobeni od oblik po 4. členu ZDIJZ, zato je ni mogoče posredovati kot informacijo javnega značaja. V nadaljevanju je organ izpostavil pojem lobističnega stika po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) in zakonsko nalogo organa po 3. točki drugega odstavka 96. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju: ZLD-1) ter se opredelil do pristojnosti organa z vidika predmetnih določb in stališča KPK. Glede na navedeno tako sestanki, ki so bili v obdobju od 20. 11. 2020 do 16. 10. 2022 opravljeni med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje, ne štejejo za lobistične stike in jih organ zato ni evidentiral kot lobistične stike. Evidence z datumi sestankov predstavnikov organa in ministrstva, ki niso lobistični stiki, organ ne vodi in je glede na zgoraj navedeno ni dolžan voditi, zato je prosilki ne more posredovati. So pa ti datumi razvidni iz dokumentacije, ki je bila prosilki posredovana v skladu z njeno zahtevo, kot izhaja iz drugega odstavka izreka izpodbijane odločbe. Dokumente, povezane s sestanki med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje v obdobju od 2017 do 16. oktobra 2022, pa je organ prosilki posredoval v okviru zahtevanih podatkov in dokumentov, kot so navedeni v drugem odstavku izreka izpodbijane odločbe.

Prosilka je zoper dopis organa št. 028-1/2022-15 z dne 2. 3. 2023, s katerim so ji bili dokumenti posredovani v skladu z drugim odstavkom izreka odločbe št. 028-1/2022-14 z dne 1. 3. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijani dopis), vložila pritožbo z dne 2. 3. 2023. Navedla je, da iz prejete dokumentacije izhaja, da je bil vsaj en sestanek med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje v januarju 2021, o katerem pa ni zapisa oziroma poročila. Sestanek je bil načeloma dogovorjen za obe strani, a kljub temu v prejeti dokumentaciji ni nobenega dokumenta iz januarja 2021 oziroma ni vabila na sestanek, udeležencev, gradiva, … Obstajajo pa po navedbah prosilke drugi zapisi, ki dokazujejo, da je sestanek bil. Prosilka tako meni, da je dokumentacija, ki jo je prejela, nepopolna oziroma ni enaka zahtevi.

Ker je prosilka vložila pritožbo neposredno pri IP, jo je IP z dopisom št. 092-24/2023/4 z dne 3. 3. 2023 odstopil v ustrezen preizkus organu, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP.

Organ je z dopisom, št. 028-21/2022-18 z dne 17. 3. 2023, pritožbo prosilke odstopil IP v pristojno reševanje, skupaj z določenimi dokumenti zadeve. V zvezi s pritožbenimi navedbami je na splošno pojasnil, da v zvezi s sestanki predstavnikov organa s predstavniki Ministrstva za zdravje pogosto ne prejme nobenih zapisov ali zapisnikov. To tudi izhaja iz posredovane dokumentacije, saj je v njej na več mestih več pozivov ministrstvu, naj pošljejo zapis sestanka, vendar brez odziva. Organ na to, ali bo zapis sestanka s strani sklicatelja sestanka napravljen ali ne, nima vpliva. Glede konkretnega sestanka, ki ga v pritožbi navaja prosilka, pa je pojasnil, da so dokumenti, ki so bili prosilki posredovani, vsi dokumenti, s katerimi razpolaga. Dokumenti, ki se nanašajo na navedeni sestanek, so v dokumentu »Dokumentacija 2021.pdf« v mapi »2021, na straneh od 1 do 23. Sestanek je bil sklican na pobudo organa (elektronsko sporočilo št. 702-8/2020-265 z dne 8. 12. 2020). Odziv je bil nato podan z elektronskim sporočilom z dne 15. 12. 2020, s predlogom za sestanek v prvi polovici januarja. Odziv organa je bil nato po elektronski pošti poslan z dopisom št. 702-8/2020-318 z dne 17. 12. 2020, s predlogom za sestanek 6. ali 7. januarja 2021. Odziv na ta predlog je šele sporočilo ga. …, ki je bila vključena v korespondenco v zvezi s pobudo za sestanek, z dne 15. 1. 2021, da se sestanek skliče v tednu med 18. 1. 2021 in 22. 1. 2021. Ga. … je v odgovoru z dne 18. 1. 2021 v korespondenco vključila ga. …. Istega dne je ga. … potrdila sestanek v sredo, 20. 1. 2021, in v korespondenco vključila še ga. … (strani od 1 do 13 v dokumentaciji). Slednja je v elektronskem sporočilu z dne 21. 1. 2021 (v dokumentaciji na str. 12), torej dan po sestanku, podala povzetek razprave sestanka 20. 1. 2021 in posredovala dogovorjene dokumente. Kot posledica tega sestanka je tudi sestanek z državno sekretarko ga. …(sporočilo ga. Jerina z dne 22. 1. 2021, prošnja za sestanek z dne 25. 1. 2021, potrditev sestanka z dne 26. 1. 2021 in zapisnik z dne 3. 2. 2021, strani 10 in od 14 do 23 v dokumentaciji). Organ tako meni, da pritožba prosilke, da je posredovana dokumentacija nepopolna oziroma da ni enaka zahtevi, ni utemeljena. IP tako predlaga, da jo zavrne.

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za pritožbo prosilke, ki meni, da prejeta dokumentacija, kot izhaja iz drugega odstavka izreka odločbe organa št. 028-1/2022-14 z dne 1. 3. 2023, posredovana z dopisom organa št. 028-1/2022-15 z dne 2. 3. 2023, ni popolna. V obravnavanem primeru gre torej za pritožbo, ki se nanaša na del zahteve, glede katere je bil prosilki dostop omogočen. IP tako ugotavlja, da je treba predmetno pritožbo obravnavati na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ. Ta določba namreč dopušča možnost pritožbe tudi v primerih, ko je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno (z uradnim zaznamkom, s posredovanjem dokumentov ali z ugodilno odločbo), če prosilec meni, da prejeta informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. V takšnem primeru lahko prosilec od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.

Ker je organ ugotovil, da je prosilki poslal vse zahtevane informacije, prosilka pa se z ugotovijo organa ne strinja, je organ prve stopnje pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, kot drugostopenjskemu organu.

V obravnavanem primeru je torej sporno, ali je organ prosilki posredoval vse zahtevane informacije v zvezi s sestankom med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje v januarju 2021. Organ namreč zatrjuje, da je prosilki posredoval vse zahtevane dokumente v zvezi s tem sestankom, s katerimi razpolaga, prosilka pa meni, da prejete informacije niso popolne. IP je zato v pritožbenem postopku preverjal, so posredovane informacije tiste, ki jih je mogoče prepoznati kot del predmeta prosilkine zahteve. 

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer :

(1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

(2) organ mora z njo razpolagati in

(3) nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi, ter niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji ipd. ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od njih pričakuje pojasnila, mnenja ipd.

Upoštevajoč zgoraj pojasnjeno definicijo informacije javnega značaja IP na tem mestu najprej poudarja, da se v pritožbenih postopkih dostopa do informacij javnega značaj v zvezi s pritožbo po četrtem odstavku 25. člena ZDIJZ, ugotavlja le, ali so informacije, ki jih je organ posredoval prosilcu informacije tiste, ki jih je mogoče prepoznati kot predmet zahteve in s katerimi organ razpolaga, zato dejstvo, da prosilec ni zadovoljen z njihovo vsebino ne more biti pritožbeni razlog po ZDIJZ.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo, ki vključuje tudi predmetno dokumentacijo, posredovano prosilki po elektronski pošti, IP ugotavlja, da je organ prosilki posredoval vso zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša na sestanek med predstavniki organa in Ministrstva za zdravje v januarju 2021. IP nima prav nobenega razloga, da bi dvomil v dejstva, ki jih je izpostavil organ v zvezi s predmetnim sestankom, saj ta temeljijo na listinski dokumentaciji (elektronska sporočila). Elektronska komunikacija v zvezi s sestankom v januarju, kot jo je povzel organ v dopisu št. 028-21/2022-18 z dne 17. 3. 2023, namreč izhaja iz dokumentacije, ki je bila posredovana prosilki, pa tudi IP. Poleg tega IP ugotavlja, da je organ prosilki ugodil v tem delu zahteve v celoti in prosilki tudi že posredoval zahtevano dokumentacijo, kot izhaja iz drugega odstavka izreka odločbe, zato IP ne vidi razloga, zakaj organ ne bi posredoval prav vseh zahtevanih dokumentov v zvezi s predmetnim sestankom, s katerimi razpolaga v materializirani obliki. Da je prosilka prejela to dokumentacijo, pa izhaja dejansko že iz njene pritožbe, saj ravno na podlagi prejete dokumentacije meni, da bi morali obstajati še določeni drugi dokumenti v zvezi s predmetnim sestankom. IP pa ugotavlja tudi, da je organ ustrezno pojasnil tudi dejstvo, da ni nujno, da obstajajo zapisniki posameznih sestankov kot taki, torej v neki posebni obliki. V obravnavanem primeru je bila pač povzeta razprava, in to v obliki elektronskega sporočila. Poleg tega iz predmetne dokumentacije povsem jasno izhaja, da je bil sestanek dogovorjen z elektronsko komunikacijo, izpostavljene odprte zadeve in na enak način posredovan tudi povzetek razprave, kar po oceni IP ni neobičajna praksa v času pogoste uporabe elektronske komunikacije.

Glede na navedbe organa ter ugotovitve v pritožbenem postopku IP torej nima nobenega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga v zvezi z njeno  zahtevo, da ji organ posreduje »poročila, vabila, delovne dokumente in ostalo korespondenco, ki je povezana s sestanki med predstavniki organa in Ministrstvom za zdravje«.

IP še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokument, s katerim ne razpolaga v obliki in po vsebini, ki ustreza kriterijem prosilke. IP še dodaja, da se v postopku po ZDIJZ presoja le dejanski obstoj zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja (in v primeru obstoja zahtevanih informacij javnega značaja tudi morebitne izjeme od prostega dostopa do dokumentov), ne pa drugih obveznosti organa. 

Sklepno

Upoštevaje vse navedeno, IP ugotavlja, da je odločitev organa torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.