prosilec - Lekarna Ljubljana

POVZETEK:

Organ je delno ugodil zahtevi prosilca in mu posredoval pogodbe, ki jih je sklenil z veletrgovci z zdravili in pogodbe o dobavi zdravil, ki jih je sklenil z zdravstvenimi zavodi, pri čemer je prekril podatke, ki jih je opredelil kot varovane osebne podatke in poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izrek izpodbijane odločitve ni določno opredeljen, in da organ ni popolno ugotovil relevantnih dejstev, ker se v obrazložitvi izpodbijane odločitve ni konkretno oziroma pravilno opredelil do vseh vprašanj (npr. kateri konkretni podatki v posamičnih dokumentih predstavljajo zatrjevani izjemi, ali so glede konkretnih podatkov izpolnjeni kriteriji za opredelitev poslovne skrivnosti, ali gre za absolutno javne podatke…). Posledično se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti, zato jo je IP odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje z navodili, glede česa je treba dopolniti postopek, v katerem mora odločiti z odločbo in ne zgolj s pisnim odgovorom.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-273/2025/3

Datum: 31. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 6. 2025, zoper pisni odgovor Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 2993-2025 z dne 30. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 2. 6. 2025 se ugodi in se pisni odgovor Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, št. 2993-2025 z dne 30. 5. 2025, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.         V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Organ je dne 29. 4. 2025 prejel zahtevo prosilca za posredovanje kopij:

1. vseh pogodb, ki jih je organ sklenil z veletrgovci z zdravili od 1. 1. 2024 do danes in

2. vseh pogodb o dobavi zdravil, ki jih je organ sklenil z zdravstvenimi zavodi (ZD ali bolnišnice) od 1. 1. 2024 do danes.

(2)            Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil s pisnim odgovorom, št. 2993-2025 z dne 30. 5. 2025, izdanim na podlagi 26.a člena ZDIJZ. V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca in navedel dokumente, ki jih je prosilec upravičen dobiti na podlagi ZDIJZ, pri čemer je odločil, da je na vseh navedenih pogodbah treba anonimizirati naslednje podatke:

a) osebne podatke skrbnikov pogodbe, skladno z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2);

b) podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju ZPosS) in Pravilnikom o poslovni skrivnosti Javnega zavoda Lekarna Ljubljana z dne 1. 1. 2012.

V nadaljevanju je organ pojasnil, da ZVOP-2 v 92. členu določa, v katerih primerih se lahko objavijo ali posredujejo javnosti osebnih podatkov zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami. Povzel je navedeno določbo in ugotovil, da skrbniki pogodb v razmerju B2B (pogodbe med pravnimi osebami) niso relevantne za poslovanje s strankami, razen v obsegu pogodbenega razmerja, kjer so navedene. Iz tega razloga je osebne podatke o skrbnikih anonimiziral. Dalje je organ povzel prvi odstavek 2. člena ZPosS in pojasnil, da je sprejel tudi Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti Javnega zavoda Lekarna Ljubljana z dne 1. 1. 2012. Vsi komercialni podatki (cene, rabati in druge komercialne okoliščine) predstavljajo poslovno skrivnost. Po definiciji poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij in ki imajo tržno vrednost. Dejstvo je, da so za vsako dejavnost cene ključni element, ki bistveno opredeljuje način delovanja posamezne organizacije. Prav optimizacija stroškov in prihodkov je eden ključnih temeljev delovanja organizacije. V tem smislu je povsem jasno in nesporno, da je treba vse te podatke varovati kot poslovno skrivnost. V nasprotnem primeru bi bil zasebni sektor, ki predstavlja močno konkurenco na lekarniškem trgu v absolutno privilegiranem položaju, kar je seveda v neposrednem nasprotju z javnim interesom. Še dodatno je treba izpostaviti, da je prosilec konkurent, ki bi te podatke lahko uporabil v svojo korist in pri pogajanjih z dobavitelji oz. na druge načine. Prav tako pa je treba izpostaviti, da je varovanje poslovne skrivnosti potrebno tudi zaradi zahtev poslovnih partnerjev, ki niso zavezanci po ZDIJZ. Organ je izpostavil, da bi posredovanje teh podatkov predstavljalo kršitev dolžne skrbnosti skrbnega poslovodje in potencialne sankcije iz tega naslova. Na drugi strani pa test javnega interesa v ničemer ne izkazuje, da bi bil interes javnosti lahko močnejši od interesa po varovanju poslovne skrivnosti. Pravzaprav je nasprotno: posredovanje poslovne skrivnosti bi znatno ošibilo položaj javnega zavoda oz. dalo poslovne vzvode v roke zasebnega sektorja. V skladu z navedenim je organ prosilcu posredoval kopije zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz odločitve.

(3)            Dne 2. 6. 2025 je prosilec pri IP vložil pritožbo zoper pisni odgovor št. 2993-2025 z dne 30. 5. 2025, IP pa jo je odstopil organu na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP. Prosilec je v pritožbi navedel, da se organ sklicuje na določila o poslovni skrivnosti, ki v konkretnem primer niso upoštevna. Razlog je, da se zahtevajo podatki oz. pogodbe, iz katerih je razvidna poraba javnih sredstev, ker je organ javna oseba javnega prava in se upošteva tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Poleg tega gre za podatke poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki jih določa izjema 4.a in 6.a člena ZDIJZ. Dejansko je bistvo zahtevanih podatkov v porabi javnih sredstev, torej za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga (zdravil), kar ne more šteti za poslovno skrivnost. Iz tega razloga ni zakonito, da so iz dokumentov izbrisane finančne postavke.

(4)            Organ je pritožbo z dopisom št. 3262-2025 z dne 13. 6. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            Prosilec izpodbija pisni odgovor organa št. 2993-2025 z dne 30. 5. 2025, ker meni, da je organ na posredovanih dokumentih neutemeljeno prekril finančne podatke. IP pa primarno ugotavlja, da se izreka izpodbijanega pisnega odgovora ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih delov zahtevanih dokumentov se dostop delno zavrne. Organ je namreč zahtevo prosilca z izpodbijanim pisnim odgovorom delno zavrnil, ne da bi konkretno navedel, na katere posamezne dele dokumenta se odločitev nanaša (organ ni navedel, kateri konkretni deli dokumentov oziroma kateri konkretni podatki se na posamičnih dokumentih prekrijejo). Nadalje IP ugotavlja, da tudi iz obrazložitve izpodbijanega pisnega odgovora ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, obrazložitev namreč ostaja zgolj na deklaratorni ravni, ker se organ le pavšalno sklicuje na obstoj varovanih osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Takšnih pavšalnih navedb se ne da preizkusiti. IP tako ugotavlja, da so razlogi za delno zavrnitev dostopa v obrazložitvi izpodbijane ga pisnega odgovora navedeni pavšalno, splošno, zato iz njega ni razvidno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do posameznih zaključkov glede prekritja posameznih podatkov v zahtevanih dokumentih.

(7)            Takšen izrek in obrazložitev ne omogočata preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ je bistveno kršil pravila postopka tudi glede stranske udeležbe (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti brez prekritih podatkov, ima kontaktne podatke morebitnih stranskih udeležencev in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani pisni odgovor odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Konkretna opredelitev vseh zahtevanih informacij javnega značaja in vsebina obrazložitve odločbe

(8)            Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP.^[1] Organ se mora zato primarno konkretno opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom dokumenta navesti vsak posamični dokument, ki se nahaja v zahtevani dokumentaciji stranskega udeleženca), kar je organ sicer že pravilno storil v izpodbijanem pisnem odgovoru. Nato pa se mora organ glede zahtevanih dokumentov, za konkretne podatke v posameznih dokumentih in ne kar pavšalno, opredeliti do naslednjih vprašanj:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

(9)            Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oziroma za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

(10)          IP poudarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost za konkretne podatke v zahtevani dokumentaciji izkazati izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 2. členu ZPosS. Organ se v izpodbijanem pisnem odgovoru glede komercialnih podatkov (cene, rabati in druge komercialne okoliščine) najprej pavšalno sklicuje na svojo poslovno skrivnost in navaja svoj pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti. Ob tem pa z ničemer ne pojasni, ali so zahtevani dokumenti morda povezani tudi z izvajanjem njegovih javnopravnih nalog. Organ je namreč primarno ustanovljen za opravljanje lekarniške dejavnosti.^[2]  Kot izhaja iz 5. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, s spremembami in dopolnitvami), je lekarniška dejavnost v Sloveniji urejena kot javna zdravstvena služba, s katero se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava pacientov. Zaradi svojega osnovnega namena se torej izvaja kot negospodarska dejavnost splošnega pomena, kar pomeni, da njen osnovni namen ni pridobitne narave. Lekarniška dejavnost je financirana v pretežnem delu iz javnih sredstev, njeno delovanje pa je urejeno v javnopravnih predpisih. Zgolj izjemoma lahko javni zavodi, ki opravljajo lekarniško dejavnost, opravljajo tudi določen del dejavnosti kot tržno dejavnost, vendar mora biti tudi ta del tržne dejavnosti namenjen v podporo sami javni službi in ne kot sredstvo za pridobivanje dobička. Navedeno mora organ upoštevati pri opredelitvi podatkov, ki naj bi bili njegova poslovna skrivnost. To pomeni, da mora organ v ponovljenem postopku za vsak posamezni dokument v odločbi konkretno navesti, ali se nanaša dejavnost, ki jo izvaja kot javno službo ali kot tržno dejavnost^[3] in glede slednje dejavnosti utemeljiti morebiten obstoj poslovne skrivnosti po kriterijih, kot jih določa ZPosS. V nadaljevanju izpodbijanega pisnega odgovora se organ sklicuje tudi na poslovne skrivnosti poslovnih partnerjev, zato IP poudarja, da mora organ na podlagi 43. in 44. člena ZUP v ponovni postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim dati možnost, da se udeležijo postopka, ter da se opredelijo glede vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. da uveljavljajo obstoj katere izmed zakonskih izjem. Če se bodo stranski udeleženci sklicevali na obstoj izjem po ZDIJZ, to seveda ne pomeni, da jim mora organ brezpogojno slediti oziroma da je k temu »absolutno« zavezan, temveč je njegova dolžnost, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.

(11)          V zvezi z utemeljevanjem obstoja poslovne skrivnosti v ponovljenem postopku IP opozarja organ, da nikakor ni dovolj zgolj sklicevanje na obstoj sklepa oziroma pravilnika o določitvi poslovne skrivnosti ali na označitev posameznih podatkov za poslovno skrivnost v sami pogodbi, ki je predmet zahteve, saj zgolj sama pisnost oziroma označitev dokumentov za obstoj poslovne skrivnosti ne zadošča. Slednje lahko zadosti zgolj tretjemu pogoju iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, da je »imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost«. Organ mora poleg tega konkretno dokazati tudi, da gre za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij ter da ima tržno vrednost. Poslovna skrivnost so le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, na strani organa pa je, da jih izkaže. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je sicer primarno na subjektu, čigar poslovno skrivnost se varuje, vendar pa je vselej dolžnost organa, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo oziroma da kritično presodi navedbe stranskega udeleženca, ki morajo biti konkretne in jasne (npr. stranski udeleženec se mora konkretno opredeliti do dejanske ali potencialne škode, ki bi mu nastala z razkritjem konkretnega strokovnega znanja, izkušenj ali poslovnih informacij). Tako ne zadoščajo, denimo, zgolj pavšalne navedbe organa, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da je dejstvo, »da so za vsako dejavnost cene ključni element, ki bistveno opredeljuje način delovanja posamezne organizacije…« in da je »povsem jasno in nesporno, da je potrebno vse te podatke varovati kot poslovno skrivnost«.

(12)          Ob morebitni ugotovitvi obstoja izjeme poslovne skrivnosti je nadalje dolžnost organa, da preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ker teh podatkov skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ni mogoče določiti za poslovno skrivnost. Absolutno javnost podatkov tako določata 35. člen ZJN-3 in prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev ali opravljanjem javne funkcije. Po pregledu dokumentov, ki jih je organ poslal prosilcu, IP namreč ugotavlja, da so med njimi tudi pogodbe, ki so bile sklenjene na podlagi postopkov javnih naročil, kar pomeni, da je organ dolžan v ponovljenem postopku upoštevati tudi določbe ZJN-3 in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določajo podatke, ki so po zakonu javni.

(13)          Organ mora v ponovljenem postopku glede vseh podatkov, v zvezi s katerimi sam ali morebitni stranski udeleženec zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti, ugotavljati povezavo z naborom podatkov, ki morajo biti javni, ne samo zaradi 35. člena ZJN-3, temveč na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je z vidika javnosti še bistveno širša. Kot je IP že večkrat opozoril, se mora vsak, ki stopa v pogodbeni odnos, ki ima elemente javnega sektorja in na podlagi katerega prejme javna sredstva, zavedati, da postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, javni. Res je, da se javna naročila med seboj razlikujejo, zlasti z vidika, kaj je predmet obravnave oz. predmet in cilj javnega naročila, vendar pa morajo biti podatki, ki predstavljajo podlago za porabo javnih sredstev, vselej javni (z izvedbo delnega dostopa), ne glede na to, kako jih je ponudnik označil. Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah.^[4]

(14)          Glede pritožbenih navedb prosilca, da gre za podatke poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki jih določata 4.a in 6.a člen ZDIJZ, IP pojasnjuje, da organ ni zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, na katere se navedeni določbi ZDIJZ sicer nanašata. Vendar pa bi bilo diametralno nasprotno s cilji in načeli ZDIJZ oziroma povsem nesistemsko razmišljanje, po katerem bi se od javnih zavodov, ki so zavezanci na podlagi 1. člena ZDIJZ, zahtevala manjša mera transparentnosti, kot se zahteva od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Na podlagi sklepanja od manjšega k večjemu (argumentum a minori ad maius) IP meni, da absolutna javnost nabora podatkov, ki izhaja iz 6.a člena ZDIJZ (podatek o vrsti posla; o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja; pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil; datum in trajanje posla in enaki podatki iz aneksa k pogodbi), toliko bolj velja za organ, ki primarno izvaja javno službo. Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da ni nobenega dvoma, da je tudi druga dejavnost organa podvržena določeni stopnji transparentnosti.^[5]

(15)          Organ mora v ponovljenem postopku v zvezi z ugotavljanjem obstoja poslovne skrivnosti opraviti tehtanje vpliva na eni strani načela transparentnosti in javnosti ter na drugi strani načela zaupnosti na obravnavano zadevo. Iz sodne prakse namreč izhaja, da je ščitenju pravice do transparentnosti postopka in pravice zaupnosti namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi prosilec, zaupne, oziroma, zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih.^[6]  V ponovljenem postopku mora organ opraviti navedeno tehtanje, pri čemer ne zadošča zgolj pavšalno zatrjevanje (kot npr. organ navaja v izpodbijani odločbi: »…posredovanje poslovne skrivnosti bi znatno ošibilo položaj javnega zavoda oz. dalo poslovne vzvode v roke zasebnega sektorja…«), temveč mora organ konkretno navesti, katere konkretne podatke iz posameznih zahtevanih dokumentov bi bilo mogoče uporabiti npr. za izkrivljanje konkurence in do kakšnih primerov izkrivljanja konkurence bi lahko prišlo. Ob vsem tem mora organ upoštevati, da je za določene podatke to tehtanje opravil že zakonodajalec, kot je podrobneje pojasnjeno že v prejšnjih dveh odstavkih te obrazložitve.

Glede izjeme varovanih osebnih podatkov

(16)          V ponovljenem postopku je organ po uradni dolžnosti dolžan ugotavljati tudi obstoj izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem mora biti iz odločbe organa razvidno, v katerem delu vsakega posameznega zahtevanega dokumenta se nahajajo osebni podatki, ki jih je organ prekril. IP se strinja z organom, da je dolžan varovati osebne podatke, za katere nima zakonske podlage za razkritje, kamor sodi tudi prost dostop. Vendar pa mora organ varovane osebne podatke identificirati v smislu določljivosti. V izreku odločbe mora zato organ navesti, da se v določenem ali več istovrstnih dokumentih prekrije: npr. ime in priimek, telefonska številka, elektronski naslov, ipd. V obrazložitvi odločbe pa mora organ podrobno navesti razloge za zavrnitev prostega dostopa do teh osebnih podatkov.

Delni dostop in vsebina izreka odločbe

(17)          Če bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument.

(18)          V ponovljenem postopku mora organ o zahtevi prosilca odločiti z odločbo in ne s pisnim odgovorom na podlagi 26.a člena ZDIJZ. Ker je organ zavezan na podlagi 1. člena ZDIJZ (organ je pravna oseba javnega prava, saj je ustanovljen kot javni zavod, kar izhaja iz 3. člena Odloka o uskladitvi ustanovitvenega akta in 1. ter 2. člena Statuta Javnega zavoda Lekarna Ljubljana), mora o zahtevi odločiti skladno z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne.

(19)          Na koncu IP še poudarja, da mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe določno navesti, katere podatke je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. ime in priimek v prvem odstavku 5. člena, rabate, ki so navedeni v tretjem stolpcu tabele na strani 8, ipd.). Le jasen, razumljiv in določen izrek je skladen z 213. členom ZUP, na njegovi podlagi pa je mogoča izvršljivost odločbe. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Organ mora v ponovljenem postopku v odločbi odločiti tudi o stroških postopka, kot to podrobneje določa prvi odstavek 118. člena ZUP.

Sklepno

(20)          IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijani pisni odgovor organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(22)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.

[2] 4. člen Odloka o uskladitvi ustanovitvenega akta Javnega zavoda Lekarna Ljubljana (Uradni list RS št. 70/2018; v nadaljevanju Odlok o uskladitvi ustanovitvenega akta in 4. člen Statuta Javnega zavoda Lekarna Ljubljana (čistopis z dne 13. 3. 2024)).

[3] Glede opredelitve tržne dejavnosti se IP sklicuje na upravno sodno prakso, denimo, v sodbi Upravnega sodišča opr. št. I U 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018, ki ji sledi tudi praksa IP (npr. odločbi št. 090-90/2022 z dne 6. 5. 2022 in št. 090-134/2024 z dne 17. 5. 2024).

[4] Odločbe IP št. 090-169/2018/39, 090-229/2018/8, 021-65/2007, 021-10/2008.

[5] Smiselno enako stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016 (31. točka obrazložitve).

[6] Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1659/2021-33 z dne 5. 8. 2024 (27. odstavek obrazložitve).