prosilec - Lekarna Ajdovščina
+ -Številka: 090-546/2025
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Organ je delno zavrnil dostop do zahtevanih pogodb, ki jih je organ sklenil z veletrgovci z zdravili, iz razloga varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca je IP opravil presojo odločitve organa v delu, ki po navedbah stranskih udeležencev in oceni organa predstavljajo poslovno skrivnost. Ugotovil je, da so sicer pri večjem delu zahtevanih podatkov podani pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS (razen glede podatka o spletni povezavi), vendar predstavljajo ti podatki tudi podatke o porabi javnih sredstvih po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da so absolutno javni. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-546/2025/2
Datum: 14. 1. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 19. 11. 2025, zoper odločbo LEKARNE AJDOVŠČINA, Tovarniška cesta 3E, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju: organ), št. 272 z dne 30. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 19. 11. 2025 se ugodi. Odločba LEKARNE AJDOVŠČINA, št. 272 z dne 30. 10. 2025, se delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati:
- Pogodbo za dobavo zdravil in ostalega blaga št. 10 - 1837-25, na način, da mu posreduje še določbo drugega odstavka 3. člena;
- Poslovni dogovor za dobavo zdravil in ostalega blaga za leto 2025, na način, da mu posreduje še določbe 2., 3., 4. 5., 6. in 9. člena;
- Aneks št. 1 k Prodajni pogodbi št. 10 – 1837 - 25, na način, da mu posreduje še določbo 2. člena;
- Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 25. 4. 2024, na način, da mu posreduje še določbo prvega odstavka 5. člena;
- Krovno pogodbo za dobavo zdravil in drugega blaga št. 4823/25, na način, da mu posreduje še določbe prvega odstavka 4. člena, tretjega, četrtega in desetega odstavka 7. člena ter tretjega odstavka 9. člena;
- Aneks št. 1/25 h Kupoprodajni pogodbi št. 4823/25, na način, da mu posreduje še določbe drugega in tretjega odstavka 2. člena ter tretjega odstavka 3. člena;
- Aneks št. 2/25 h Kupoprodajni pogodbi št. 4823/25, na način, da mu posreduje še določbe 1., 2., 3., 4. in 5. člena ter tretjo, četrto in peto alinejo 9. člena;
- Aneks št. 1 - 25 k Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 2 - 2025, na način, da mu posreduje še določbo 3. člena;
- Aneks št. 2 - 25 k Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 2 - 2025, na način, da mu posreduje še določbo 2. in 3. člena.«.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 2. 9. 2025 zahteval fotokopije vseh veljavnih pogodb, vključno z aneksi, ki jih ima organ sklenjene z veletrgovci z zdravili. Navedel je, da lahko organ posreduje zahtevane dokumente tudi na naslov e-pošte.
(2) S sklepom št. 232 z dne 23. 9. 2025 je organ podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni, torej do 12. 11. 2025, glede na to, da je ugotovil, da bo treba v postopek vključiti več stranskih udeležencev, in da bo, upoštevaje njihove odgovore, predvidoma treba uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.
(3) Organ je z dopisom št. 227 z dne 22. 9. 2025 pozval družbo …, z dopisom št. 228 z dne 22. 9. 2025 družbo …, z dopisom št. 229 z dne 22. 9. 2025 družbo … ter z dopisom št. 230 z dne 22. 9. 2025 družbo …, da se opredelijo do morebitne stranske udeležbe v postopku in morebitnih izjem od prostega dostopa do zahtevanih dokumentov.
(4) Družba … je stransko udeležbo priglasila z dopisom št. 22. 9. 2025. Navedla je, da poslovni podatki družbe zajemajo konkretno vsebino o višini popustov, bonusov ter drugega poslovanja v zvezi s prodajo zdravil lekarnam, da v ničemer ne pomenijo porabe javnih sredstev, po drugi strani pa absolutno pomenijo podatek, ki razkriva konkurenčno pozicijo družbe v primerjavi z drugimi veletrgovci oziroma trgovci z zdravili. Izpogajani poslovni pogoji poslovanja družbe so po njenih navedbah poslovna skrivnost družbe, četudi gre za javni zavod. Ocenjuje, da gre za nedovoljen poskus pridobitve podatkov o načinu konkuriranja med posameznimi trgovci. Izpostavila je izjemo varstva poslovne skrivnosti in 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). V nadaljevanju je navedla, da podatki o prodajnih in nabavnih cenah, maržah ipd. razkrivajo bistvene elemente poslovnega modela in strategije družbe, in sicer cenovno politiko in stroškovno strukturo, pogajalski položaj pri sklepanju pogodb ter stopnjo dobičkonosnosti pri poslovanju s posameznimi partnerji. Te podatke družba skrbno varuje, niso javno dostopni in imajo jasno gospodarsko vrednost, saj bi konkurentom omogočili natančen vpogled v poslovanje družbe. Razkritje teh podatkov bi oslabilo pogajalsko moč družbe pri sklepanju novih pogodb z drugimi poslovnimi partnerji, omogočilo konkurentom prilagoditev njihovih cen in poslovnih pogojev, kar pa bi pomenilo izgubo konkurenčne prednosti in povzročilo neposredno poslovno škodo, saj bi občutno vplivalo na tržni položaj družbe in prihodke. Družba tako ocenjuje, da so izpolnjeni vsi pogoji za poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1, mnenja pa je tudi, da javni interes za razkritje podatkov ni podan, za kar je navedla tudi svoje razloge.
(5) Družba …, je priglasila stransko udeležbo z dopisom z dne 29. 9. 2025. Opredelila se je do dostopa do zahtevanih dokumentov, to so Pogodba za dobavo zdravil in ostalega blaga št. 10-1837-25, Poslovni dogovor za dobavo zdravil in ostalega blaga za leto 2025, Aneks št. 1 k Prodajni pogodbi št. 10-1837-25 ter Pogodba o poslovnem sodelovanju (za dostavo magistralnih zdravil). Najprej se je opredelila do tretjega pogoja za obstoj poslovne skrivnosti po Zakonu o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Navedla je, da so zahtevani dokumenti, razen Pogodbe o poslovnem sodelovanju (za dostavo magistralnih zdravil), označeni kot poslovna skrivnost, v skladu s Sklepom o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti družbe …, z dne 1. 1. 2023 (v nadaljevanju: Sklep družbe …), in čeprav Pogodba o poslovnem sodelovanju (za dostavo magistralnih zdravil) nima oznake, jo je treba glede na njeno vsebino šteti, da vsebuje podatke, ki skladno z navedenim sklepom predstavljajo poslovno skrivnost. Posledično je tako treba šteti, da je v danih okoliščinah razumno ukrepala, da se zahtevane informacije ohranijo kot skrivnost. Nadalje je izpostavila, da zahtevani dokumenti urejajo pogoje poslovanja med organom in družbo, ki niso javno objavljeni, niti enostavno dosegljivi osebam, ki se ukvarjajo s to vrsto dejavnosti. Opredelila se je do tržne vrednosti zahtevanih informacij, in sicer je navedla, da zahtevane informacije omogočajo družbi večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu ter s tem povečujejo njeno donosnost, zato bi ji z vpogledom tretjih oseb v te podatke nastala občutna škoda. Glede dostopa do zahtevanih podatkov z vidika porabe javnih sredstev je mnenja, da zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev, ampak opredeljujejo ugodnosti v obliki bonusov in popustov, ki jih organ prejme v obliki dobropisa. Ta sredstva tako predstavljajo za organ dejansko prihodek in ne odhodek. Ob tem je opozorila na odločbo IP št. 090-6/2024 in sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. IV U 4/2017-11. V zvezi s Pogodbo o poslovnem sodelovanju (za dostavo magistralnih zdravil) pa je posebej navedla, da na tej podlagi ni izdala organu nobenega računa v letih 2024 in 2025, in tako tudi do porabe javnih sredstev ni prišlo. Družba je odgovoru priložila Sklep družbe ....
(6) Družba … je stransko udeležbo priglasila z odgovorom z dne 1. 10. 2025 ter se opredelila do dostopa do Krovne pogodbe za dobavo zdravil in drugega blaga št. 4823/25 in obeh aneksov k pogodbi. Po njenih navedbah vsebujejo zahtevani dokumenti podatek o določitvi obsega nakupa blaga s strani organa ter finančne ugodnosti in ostale pogoje nakupa. Vsebuje torej različne podatke o popustih, tako za zdravila na recept (pri katerih je cena regulirana) kot tudi za zdravila brez recepta. V nadaljevanju se je družba opredelila do pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Med drugim je navedla, da ji lekarniški kanal predstavlja največji segment kupcev, zato ji edino konkurenčno prednost na trgu predstavlja politika oblikovanja popustov, višina popustov in finančnih ugodnosti, ki jih lahko ponudi svojim kupcem, kar pomeni, da predstavljajo ti podatki najpomembnejše poslovne informacije družbe. Razkritje teh podatkov bi škodilo njenim tržnim, poslovnim in finančnim interesom, saj bi bili razkriti podatki o oblikovanju cen, torej o poslovni strategiji. Družba ima sicer pogodbe označene kot poslovno skrivnost, opozorila pa je tudi na 18. člen zahtevanega dokumenta, ki stranki pogodbe zavezuje k varovanju poslovne skrivnosti. Nadalje je izpostavila, da se z zahtevanimi podatki seznani le omejen nabor oseb ter da imajo podatki o finančnih ugodnostih in popustih tržno vrednost, njihovo razkritje pa bi negativno vplivalo na tržni položaj družbe, njeno strateško pozicijo in konkurenčne sposobnosti. Družba se je dalje opredelila še do podatkov o prodajnih pogojih kot strateško tržnih informacij v smislu 5. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju: ZPOmK-2), pa tudi konkurenčno pravnih vidikov izmenjave informacij in posledic takšne izmenjave po Smernicah o uporabi 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (v nadaljevanju: Smernice) in sodne prakse Sodišča Evropske unije. Z vidika porabe javnih sredstev je navedla, da ne gre takšno vrsto podatkov, saj ne predstavljajo porabe javnih sredstev v smislu razpolaganja organa z javnimi sredstvi, ampak bi se razkrile strateške poslovno občutljive tržne informacije in poslovna strategija družbe.
(7) Družba … je v odgovoru z dne 1. 10 2025 navedla, da predstavlja zahtevana pogodba poslovno skrivnost in s tem tudi izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Oba pogodbena partnerja sta zavezana, da dokumentov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ne posredujeta tretjim osebam.
(8) Organ je s pozivom št. 256 z dne 3. 10. 2025 pozval prosilca, da se opredeli do izjav stranskih udeležencev.
(9) Prosilec je v odgovoru z dne 24. 10. 2025 izpostavil absolutno javne podatke po 4.a členu ZDIJZ in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-52/16 z dne 12. 1. 2017 v zvezi s tem. Zaključil je, da se zasebni subjekti, ki sklepajo pogodbe z osebami javnega prava ali poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom, ne morejo sklicevati na poslovno skrivnost glede teh osnovnih podatkov. Ti subjekti morajo vedeti, da s podpisom pogodbe, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, takšna pogodba postane del informacij javnega značaja v obsegu, ki ga določa zakon. Označevanje pogodb za poslovno skrivnost je zato zelo neučinkovito in brez pravnega učinka, saj zakon in ustavna presoja določata absolutno javnost teh podatkov.
(10) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 272 z dne 30. 10. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca ter pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Kot zahtevane dokumente je identificiral:
- Pogodba za dobavo zdravil in ostalega blaga št. 10 – 1837 - 25, sklenjena med organom in družbo ...;
- Poslovni dogovor za dobavo zdravil in ostalega blaga za leto 2025, sklenjen med organom in družbo ...;
- Aneks št. 1 k Prodajni pogodbi št. 10 – 1837 - 25, sklenjen med organom in družbo ...;
- Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 25. 4. 2024 (za dostavo magistralnih zdravil), sklenjena med organom in družbo …;
- Krovna pogodba za dobavo zdravil in drugega blaga št. 4823/25, sklenjena med organom in družbo …;
- Aneks št. 1/25 h Kupoprodajni pogodbi št. 4823/25, sklenjen med organom in družbo …;
- Aneks št. 2/25 h Kupoprodajni pogodbi št. 4823/25, sklenjen med organom in družbo …,
- Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 2 – 2025, sklenjena med organom in družbo …;
- Aneks št. 1 - 25 k Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 2 - 2025, sklenjen med organom in družbo …;
- Aneks št. 2 - 25 k Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 2 - 2025, sklenjen med organom in družbo ...;
- Kupoprodajna pogodba z dne 11. 7. 2025, sklenjena med organom in družbo ....
V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je povzel izjave stranskih udeležencev ter navedbe prosilca v zvezi s temi navedbami. Upoštevaje določbe 2. člena ZPosS, določbe posredovanih dokumentov ter navedbe stranskih udeležencev v priglasitvi stranske udeležbe, je ugotovil, da je v obravnavanem primeru mogoče slediti navedbam stranskih udeležencev o poslovni skrivnosti. Ugotovil je namreč, da obsegajo zahtevani dokumenti konkretne podatke o pogojih, cenah in načinu izvedbe dobav blaga, poleg tega pa se stranski udeleženci z razkritjem teh podatkov ne strinjajo. Omenjeni dokumenti urejajo pogoje poslovanja med organom in stranskimi udeleženci. Poleg tega te informacije niso javno objavljene, niti niso enostavno dostopne osebam, ki se ukvarjajo s to vrsto dejavnosti. Organ je ugotovil tudi, da imajo podatki v zahtevanih dokumentih za stranske udeležence tržno vrednost. Nedvomno zahtevani dokumenti vsebujejo poslovne informacije, ki stranskim udeležencem omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo njeno donosnost. Organ je sledil tudi navedbam stranskih udeležencev, da bi z razkritjem zahtevanih podatkov lahko nastala stranskim udeležencem občutna škoda. Upošteval je tretji odstavek 2. člena ZPosS in presodil, ali zahtevani podatki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ugotovil je, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo zgolj podatkov o porabi javnih sredstev, ampak opredeljujejo tudi ugodnosti v obliki bonusov in popustov, ki jih zavezanec prejme v obliki dobropisa. Ta sredstva tako dejansko predstavljajo za organ prihodek in ne odhodek. Upoštevajoč navedeno je sledil navedbam stranskih udeležencev … ter prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Posledično je v skladu s 7. členom ZDIJZ uporabil institut delnega dostopa in je odločil, da se prosilcu posredujejo zahtevani dokumenti, v katerih so prekriti podatki, ki opredeljujejo ugodnosti v obliki bonusov in popustov in ki ne predstavljajo oziroma se ne nanašajo na porabo javnih sredstev. Ker Kupoprodajna pogodba z dne 11. 7. 2024 ne vsebuje ugodnosti v obliki bonusov in popustov, je odločil, da se razkrije, z izjemo osebnih podatkov. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je izpostavil pojem osebnega podatka po prvi točki 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov. Upoštevaje definicijo osebnega podatka je namreč po pregledu dokumentov ugotovil, da obsegajo tudi podatke o imenih in priimkih posameznih fizičnih oseb, njihove telefonske številke in naslove e-pošte, zato je odločil, da v dokumentih prekrije podatke o kontaktnih osebah na strani izvajalcev, oziroma skrbnikih pogodbe na strani izvajalcev.
(11) Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 19. 11. 2025. Izpostavil je, kateri podatki so absolutno javni po določbi 4.a člena ZDIJZ ter v zvezi s tem sodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-52/16 (v nadaljevanju: Ustavno sodišče), oziroma navedbo sodišča o namenu te določbe. Nadalje je izpostavil javno objavljene smernice IP, v katerih IP izrecno pojasnjuje, da so absolutno javni podatki o porabi javnih sredstev, pri čemer je treba pojem porabe javnih sredstev razlagati široko in ne ozko. Na tej podlagi je že iz samih zakonskih izhodišč in ustavne presoje po mnenju prosilca jasno, da osnovni podatki o pogodbah med organom in veletrgovci predstavljajo informacije javnega značaja, ki so po zakonu absolutno javne in jih ni dopustno prikrivati s sklicevanjem na poslovno skrivnost. Prosilec je tudi mnenja, da je organ napačno uporabil izjemo poslovne skrivnosti. Ker so osnovni podatki o pogodbah absolutno javni po ZDIJZ, stranski udeleženci ne morejo z enostransko označitvijo razširiti obsega poslovne skrivnosti v nasprotju z zakonom. Nadalje je navedel, da so morali veletrgovci vedeti, da s podpisom pogodb z javnimi lekarniškimi zavodi sklepanje takšnih pogodb poteka v režimu transparentnosti po ZDIJZ in da se osnovni podatki o sklenjenih pogodbah razkrijejo javnosti. Kot četrti razlog pa je izpostavil sodno prakso, ki potrjuje, da cene in popusti v pogodbah z javnimi subjekti niso poslovna skrivnost, npr. sodba Upravnega sodišča št. IV U 4/2017-11 z dne 11. 4. 2018. To velja še toliko bolj v primeru lekarn, kjer se nabava zdravil financira izjavnih sredstev neposredno ali posredno, vpliva pa tudi na ceno zdravil, ki jih plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje. V nadaljevanju se je opredelil do določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zahtevane podatke ocenjuje kot podatke, ki so neposredno povezani z nabavo zdravil javnega lekarniškega zavoda, in v zvezi s tem izpostavil sodbo Upravnega sodišča št. I U 1845/2019-19 z dne 17. 5. 2024. Navedel je še, da tudi v primeru, če bi se hipotetično štelo, da določeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost, se mora izvesti test prevladujočega javnega interesa. Mnenja je, da gre v tem primeru za nabavo zdravil, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in iz sredstev javnega zavoda. Cena zdravil, popusti, rabati in bonusne sheme vplivajo na višino javnega financiranja ter na položaj končnih uporabnikov lekarniških storitev. Prevladujoči javni interes je zato v konkretnem primeru izrazito podan, saj javnost lahko izvršuje nadzor nad smotrnostjo, preglednostjo, zakonitostjo in učinkovitostjo porabe javnih sredstev samo, če ima dostop do teh informacij. Opredelil se je tudi do pomena učinkovitega pravnega varstva v luči prava Evropske unije.
(12) Organ je z dopisi št. 292 z dne 19. 11. 2025 pozval stranske udeležence k morebitni izjasnitvi glede pritožbenih navedb.
(13) Družba …, je v elektronskem sporočilu z dne 21. 11. 2025 navedla, da na pritožbo nimam vsebinskih pripomb. Pogodba je bila namreč razkrita v celoti, z izjemo osebnih podatkov.
(14) Družba …, se je v odgovoru z dne 27. 11. 2025 sklicevala na svoje navedbe iz priglasitve stranske udeležbe z dne 29. 9. 2025. Dodala je, da ta sredstva ne vplivajo na višino javnega financiranja, kot to meni prosilec. Pri zdravilih na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je regulirana tako cena zdravil, kot tudi veletrgovska marža. Zahtevani dokumenti določajo, kolikšen delež svoje marže družba odstopi organu, organ pa nato s temi sredstvi proso razpolaga in jih ne vrača v zdravstveno blagajno. Navedbe, da je zaradi prejetih dobropisov cena zdravil v breme zdravstvenega zavarovanja nižja, so tako po oceni družbe povsem zavajajoče. Bonusi in popusti v obliki dobropisov, kot so opredeljeni v poslovnem odgovoru in obeh aneksih, predstavljajo komercialno ugodnost na obseg poslovanja, ki ga organ ustvari z družbo. Predmet teh dokumentov je zgolj struktura obračunavanja bonusov oziroma popustov, in tako zahtevani dokumenti ne opredeljujejo višine popustov na posamezna zdravila ali skupino zdravil, kot to zatrjuje prosilec. Podatki o vseh transakcijah med organom in družbo pa so sicer javno dostopni preko spletne aplikacije ERAR, v kateri so dostopni tudi vsi e-računi, izdani organu s strani družbe. Opredelila se je tudi do navedb prosilca v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. IV U 4/2017. Bonusov in popustov, ki jih omenja izpostavljena sodba, dejansko sploh ni mogoče enačiti z rabati, zato zanje še toliko bolj velja, da ne predstavljajo informacij javnega značaja. Glede navedb prosilca o uporabi prava EU je poudarila, da določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ, ki jih je izpostavil prosilec, za lekarniške zavode ne veljajo, in navedla, da javni interes za razkritje prav tako ni podan, kot to izhaja že iz njene priglasitve stranske udeležbe.
(15) Družba … je z odgovorom z dne 28. 11. 2025 ponovno izpostavila svoje navedbe iz priglasitve stranske udeležbe. V zvezi z določbo 6.a člena ZDIJZ, ki jo je izpostavil prosilec, je navedla, da ta ne določa razkritja popustov in drugih finančnih ugodnosti, ampak le skupno pogodbeno vrednost, pri čemer je višina posameznih plačil razvidna iz plačil in ne pogodbe. Nadalje je navedla tudi, da so z vidika nadzora nad delovanjem organa po ZDIJZ in nadzora porabe javnega denarja podatki, ki izkazujejo porabo javnih sredstev, razvidni v spletni aplikaciji ERAR. Mnenja je, da bi imelo razkritje vsebine prodajnih pogojev povsem nasprotne učinke na porabo javnega denarja, saj izkrivilo konkurenco na trgu, organ in tudi družbo pa spravilo v pregon zaradi razrivanja poslovno občutljivih informacij. Stanje izkrivljene konkurence bi rezultiralo v višjih cenah posameznih zdravil, ki bi imele za posledico manjšo dostopnost zdravil slovenskim bolnikom in s tem negativne posledice za javno zdravje.
(16) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 305 z dne 2. 12. 2025 poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumentacijo zadeve.
Pritožba je utemeljena.
Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
(17) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(18) IP glede na pritožbene navedbe ugotavlja, da prosilec vztraja pri dostopu do podatkov, dostop do katerih je organ zavrnil prosilcu zaradi varstva poslovne skrivnosti. Ker torej iz pritožbenih navedb prosilca ne izhaja, da vztraja tudi pri dostopu do prekritih varovanih osebnih podatkov, IP odločitve organa v tem delu ni presojal.
(19) V obravnavanem primeru ob tem ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacije se nahajajo v materializirani obliki).
(20) IP ugotavlja tudi, da gre v obravnavanem primeru za zavezanca po ZDIJZ, ki je kot javni zavod zavezan po 1. členu ZDIJZ, kar posledično pomeni, da je zavezan po ZDIJZ na področju celotnega svojega delovanje.
(21) Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ odločil pravilno, ko je na tej podlagi prosilcu zavrnil dostop.
Izjema varstva poslovne skrivnosti
(22) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov oziroma podatkov, ki so v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, presoja po ZPosS.
(23) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).
(24) Glede na navedeno predstavljajo poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve.
Določbe o ugodnostih
(25) IP upoštevaje navedeno določbo in po pregledu zahtevanih pogodb ugotavlja:
- Zahtevani podatki izhajajo iz poslov, sklenjenih med dvema poslovnima subjektoma, od katerih eden nastopa na konkurenčnem trgu, zato kot taki nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Podatki iz pogodb nedvomno vsebujejo določene poslovne informacije, ki so znane le določenemu krogu ljudi, kot je to v obravnavanem primeru, polet tega tudi sami zahtevani dokumenti obsegajo določbe o varovanju podatkov kot poslovno skrivnost. Navedeno pomeni, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.
- O »tržni vrednosti« informacij[1] govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Glede na navedeno opredelitev tržne vrednosti IP ugotavlja, da bi razkritje zadevnih podatkov, ki se nanašajo na ugodnosti organa, potencialno škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, posameznega sopogodbenika organa, ki nastopa na prostem trgu, oziroma njegovim finančnim oziroma poslovnim interesom. Po oceni IP torej predstavljajo dogovori o ugodnostih takšne podatke, ki lahko vplivajo na dobiček posameznega stranskega udeleženca, s tem pa tudi na njegovo konkurenčnost oziroma nekonkurenčnost na trgu. Stranski udeleženci se načeloma dogovarjajo za ugodnosti individualno s posameznim sopogodbenikom, in če bi ti podatki postali javni, bi lahko drug drugemu konkurirali z dodatnimi ugodnostmi organu z namenom povečanja poslovanja z organom.
- IP ocenjuje tudi, da so stranski udeleženci kot imetniki poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepali, da ohranijo zahtevane podatke kot skrivnost. Posamezni dokumenti so označeni kot »POSLOVNA SKRIVNOST«. Pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena med organom in družbo ..., sicer take oznake nima, vendar je družba, kot že navedeno, predložila priglasitvi stranske udeležbe tudi Sklep družbe …, iz katerega med drugim izhaja, da se kot poslovna skrivnost štejejo tudi popusti in rabati ter podobni elementi pri dobavi (5. člen). Kot poslovna skrivnost tudi ni označena Krovna pogodba za dobavo zdravil in drugega blaga št. 4823/25, sklenjena med organom in družbo …, vendar pa obsega določbe o varovanju zaupnosti podatkov (6. člen).
(26) IP tako ugotavlja, da je mogoče zahtevane podatke, dostop do katerih je organ zavrnil, opredeliti kot poslovno skrivnost, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje še do določbe tretjega odstavka 2. člena ZPosS. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ob tem IP pripominja, da Zakon o javnem naročanju v obravnavanem primeru ne pride v poštev, kot je to navedel že stranski udeleženec, družba …, saj zahtevani dokumenti niso bili sklenjeni na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja Presoja IP se tako osredotoča še na presojo javnosti zahtevanih podatkov z vidika določb ZDIJZ, konkretno 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej presojo, ali zahtevani podatki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev
(27) ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[3] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Iz sodne prakse torej izhaja, da pojem »poraba« javnih sredstev v ZDIJZ ni »terminus technicus«, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ, in da tudi sistematična metoda razlage ZDIJZ ne kaže na to, da bi zakonodajalec imel namen transparentnost delovanja javno-pravnih subjektov vezati zgolj na določena dejanja porabe premoženja, kot ene ali več specifičnih in ožjih oblik lastninskih upravičenj, kot so ius utendi, ius abutendi, ius fruendi ali ius disponendi. Zato je z vidika sistematične metode razlage pomembno, da si morajo po določilu drugega odstavka 2. člena ZDIJZ organi za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo »čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju«. To govori proti ozki razlagi predmetne določbe, ki jo sicer zagovarjajo stranski udeleženci.
(28) Zahtevani podatki v obravnavanem primeru se nanašajo na dogovore o finančnih ugodnostih za organ pri prodaji posamezne skupine zdravil glede na doseženo skupno letno fakturirano realizacijo, na doseženo realizacijo po posameznih dobaviteljih ter po drugih kriterijih, obračunane v obliki dobropisov, in tudi druge dogovore v zvezi s temi ugodnostmi. To v obravnavanem primeru niti ni sporno. Kot je navedel organ v izpodbijani odločbi in eden od stranskih udeležencev v priglasitvi stranske udeležbe, predstavljajo ti podatki dejansko prihodke organa, in zato je organ tudi sledil navedbam stranskih udeležencev, da ti podatki ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev in dostop do teh podatkov zavrnil. Organ pa pri tem ni upošteval, da podatkov o porabi javnih sredstev ne predstavljajo le odhodki organa, ampak tudi podatki, ki predstavljajo njegove dohodke, oziroma podatki, ki lahko vplivajo na njegove dohodke in razpolaganje s sredstvi pri prodaji zdravil ter tudi razni dogovori, ki predstavljajo določene dogovore oziroma obveznosti za organ ali sopogodbenika do organa v zvezi z ugodnostmi. Čeprav so v obravnavanem primeru ugodnosti na koncu pretvorjene v dobropise, pa je pomembno, da gre za dobropise organa, ki je javni zavod, in ti dobropisi imajo nedvomno določen finančni učinek. Po oceni IP je zato pomembno, da je nadzor nad delovanjem lekarn kot javnih zavodov in s tem tudi organa, transparenten tudi v tem delu, pri tem pa ni pomembno, ali gre za prodajo zdravil na recept ali brez recepta. Zahtevani podatki se namreč nanašajo na kasneje dobljene popuste organa, ki načeloma lahko zmanjšujejo poslovne odhodke organa. Dejansko gre za nagrade, ki so odvisne od realiziranega letnega obsega nabav pri posameznem dobavitelju oziroma proizvajalcu in so priznane ob koncu poslovnega leta (oziroma dogovorjenega obdobja) in v obliki popustov za predčasna plačila, ki so organu priznane le ob izpolnjevanju določenih pogodbenih pogojev.[4] IP ob tem ponovno poudarja, da so lekarne kot javni zavodi zavezane k transparentnemu delovanju po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja in da široka razlaga pojma porabe javnih sredstev izhaja že iz izpostavljene odločbe Ustavnega sodišča. Slednja se sicer nanaša na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, katerih zavezanost k transparentnosti po ZDIJZ je določena v ožjem obsegu, in to še dodatno utemeljuje odločitev IP o pojmu porabe javnih sredstev v obravnavanem primeru, ko gre za organ, ki je zavezan k transparentnosti na celotnem področju svojega delovanja. V zvezi s tem tudi IP izpostavlja sodbo Upravnega sodišča št. I U 1845/2019-19 z dne 17. 5. 2024, iz katere med drugim izhaja, da pojma »porabe javnih sredstev« ni mogoče razlagati ozko, in da je tudi glede poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom do določene mere mogoče govoriti o porabi javnih sredstev v širšem pomenu besede, v primeru, da pa bo tožena stranka v ponovnem postopku prišla do zaključka, da je DUTB zavezanec po 1. členu ZDIJZ, pa bo morala torej pred presojo, ali gre za poslovno skrivnost, upoštevati absolutno javnost podatkov, če gre za porabo javnih sredstev in torej pojem porabe javnih sredstev razlagati široko (55. in 57. točka obrazložitve). V tej sodbi je sodišče poudarilo, da navedena široka razlaga pojma »porabe javnih sredstev« in pojma »porabe sredstev« poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom v povezavi s »sklepanjem poslov« izhaja iz načela, da je treba izjeme od dostopa do informacije javnega značaja razlagati ozko, ter da si morajo tudi po določbi drugega odstavka 2. člena ZDIJZ zavezanci za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (56. točka obrazložitve).
(29) Poleg tega IP ugotavlja, da niti organ niti stranski udeleženci niso podali nobenih relevantnih argumentov, da zahtevani podatki o ugodnostih ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev, upoštevaje novejšo sodno prakso in prakso IP ter zakonsko zavezanost organa k transparentnemu delovanju v najširšem smislu. Argumenti, da gre za dohodke organa, da so nakazani zneski organa razvidni iz javno dostopne aplikacije ERAR ter da bi se z razkritjem izkrivila konkurenca, ne zadostujejo. Pri tem pa IP pripominja še, da so navedbe enega od stranskih udeležencev pri sklicevanju na odločbo IP št. 090-6/2024 napačne. IP v tej zadevi odločitvi organa ni sledil, saj je ocenil, da je organ odločil napačno, ko je zavzel stališče, da zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev. IP je namreč v tej zadevi poudaril, da pojem porabe javnih sredstev nedvomno ne zajema samo informacij, ki so s porabo neposredno povezane in praviloma zajemajo kvantitativni, številčni podatek o porabi javnih sredstev, torej ravno nasprotno od povzetka odločbe IP s strani stranskega udeleženca.
(30) Ob navedenem IP poudarja tudi, da primarna naloga lekarn kot javnih zavodov ni ustvarjanje dobička in da ustvarjanje dobička nikakor ne sme vplivati na primarno dejavnost lekarne kot javnega zavoda. Kot izhaja iz 2. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju: ZLD-1), je namen lekarniške dejavnosti zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu, ter tudi zagotavljanje farmacevtske obravnave za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja. Nadalje ZLD-1 v 3. členu določa, da mora nosilec lekarniške dejavnosti v okviru svoje pristojnosti zagotavljati smiselno uporabo zdravil pri zdravljenju in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, preprečiti nepravilno uporabo zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter prepreči škodo ali zdravstvene težave pacienta, ki bi lahko nastale kot posledica napačnega zdravljenja ali nepravilne uporabe zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, pri tem pa ravna tako, da ohranja nepristranskost in strokovno neodvisnost pri izvajanju lekarniške dejavnosti, varuje ugled svojega poklica in lekarniške dejavnosti. Slednja določba pa v četrtem odstavku določa tudi, da je nosilec lekarniške dejavnosti pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen, pri svojem delu pa ravna po najnovejših spoznanjih znanosti in stroke ter varuje javno zdravje in zdravje posameznega pacienta ter pri svojem delu upošteva Kodeks lekarniške deontologije. Glede na navedeno bi bili zahtevani podatki o dogovorjenih ugodnostih javni tudi na podlagi testa prevladujočega interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj gre v obravnavanem primeru za podatke, ki se nanašajo na javni zavod, katerega delovanje mora biti v smeri varovanja javnega zdravja in zdravja posameznika, in ne bi smel biti pod nobenim morebitnim vplivom ustvarjanja dobička. Pri tem po mnenju IP ni pomembno, da so takšni dogovori o popustih dopustni. Ravno obratno, ker so dopustni, mora imeti javnost pravico do nadzora o raznih dogovorih javnih zavodov, ki potencialno lahko vplivajo na odločitve pri prodaji zdravil, še posebej v obravnavanem primeru, ko ni bil izveden postopek javnega naročanja po ZJN-3.
Druga pogodbena določila
(31) Organ je odločil prekriti tudi posamezna druga pogodbena določila, ki ne predstavljajo določb v zvezi z ugodnostmi, in sicer:
- v Pogodbi za dobavo zdravil in ostalega blaga št. 10 – 1837 - 25 podatek o minimalni vrednosti enkratnega naročila in letne vrednosti naročil;
- v Poslovnem dogovoru za dobavo zdravil in ostalega blaga za leto 2025 period izstavitve dobropisa;
- v Pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 25. 4. 2024 podatek o vrednosti plačila naročnika za vsako izvedeno plačilo izvajalcu storitev;
- v Krovni pogodbi za dobavo zdravil in drugega blaga št. 4823/25 podatke o spletni povezavi v primeru prijave prodajalca na portal, določbe o vračilu blaga in ocenitvi upravičenosti zahtevka ter določbo o možnostih poslovnega partnerja in njegovih zaposlenih glede prijave o napačnem ravnanju;
- v Aneksu št. 1/25 h Kupoprodajni pogodbi št. 4823/25 določbo v primeru zamude plačila;
- v Aneksu št. 2/25 h Kupoprodajni pogodbi št. 4823/25 podatke o osnovi sklenitve aneksa, pa tudi določenih prodajno-marketinških storitvah, ki jih bo družba opravljala za organ brezplačno.
(32) IP, glede na pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS in svoje predhodne navedbe o obstoju poslovne skrivnosti pri zahtevanih dokumentih, v obravnavanem primeru ugotavlja, da so pogoji za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni tudi pri teh podatkih, razen pri prekritih podatkih glede spletne povezave za prijavo (do slednjega se IP opredeljuje v nadaljevanju). V zvezi z izpolnjevanjem pogojev za obstoj poslovne skrivnosti pri teh določbah pa IP še dodaja, da Pogodba o poslovnem sodelovanju (za dostavo magistralnih zdravil) sicer ni posebej označena kot »poslovna skrivnost«, vendar je družba predložila Sklep družbe ..., po katerem je šteti kot poslovno skrivnost tudi zahtevani podatek o ceni storitve. Prav tako nima oznake poslovne skrivnosti Krovna pogodba za dobavo zdravil in drugega blaga št. 4823/25, sklenjena med organom in družbo ..., vendar pa obsega določbe o varovanju zaupnosti podatkov (6. člen). V zvezi s podatkom o spletni povezavi za prijavo pa IP ugotavlja, da gre za spletno povezavo, ki je javno dostopna in kot tak podatek po mnenju IP ne izpolnjuje pogojev za obstoj poslovne skrivnosti. Pri tem podatku namreč ne more biti izpolnjena niti pogoj, da gre za podatek, znan določenemu krogu ljudi, niti pogoj tržne vrednosti, ki je vezan na konkurenčnost družbe, ki posluje na trgu. Tudi iz navedb stranskega udeleženca o obstoju poslovne skrivnosti, ki se sicer nanašajo prav na vse podatke, ki jih šteje kot svojo poslovno skrivnost, dejansko ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče razkritje podatka o spletni povezavi za prijavo, šteti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca z vidika kumulativnega obstoja pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Poleg tega pa IP ugotavlja še, da gre za podatke o prijavi, ki so dejansko dostopne tudi na spletnih straneh stranskega udeleženca v zvezi s prijavami kršitev.
(33) Nadalje je treba pri podatkih, pri katerih so izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost, upoštevati še 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP meni, da tudi ti podatki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za podatke, s katerimi je organ prevzel določene obveznosti, bodisi v finančni bodisi v drugi obliki oziroma ima po posameznih pogodbenih določbah določene obveznosti posamezni sopogodbenik do organa. Gre torej za podatke, ki kažejo na razpolaganje organa z njegovimi sredstvi oziroma gospodarjenje organa kot javnega zavoda v celoti z vidika sklepanja različnih pravnih poslov. Takšna odločitev temelji na praksi IP, pa tudi novejši sodni praksi, ki jo je IP izpostavil predhodno, zato je v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.
(34) Upoštevaje navedeno IP v obravnavanem primeru zaključuje, da so zahtevani podatki o ugodnostih v posameznih zahtevanih pogodbah in druga zahtevana pogodbena določila javno dostopni. IP je zato odločil, da jih je organ dolžan posredovat prosilcu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(35) Ob vsem navedenem IP poudarja še, na kar je opozoril tudi prosilec, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.
(36) Ne glede na to, da je v obravnavanem primeru zavezan k posredovanju podatkov po določbah ZDIJZ javni zavod kot organ, ki je zavezan po ZDIJZ k transparentnosti na celotnem področju svojega delovanja, pa IP dodaja, da svobodna gospodarska pobuda iz 74. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) ni neomejena. Da pretehta javna korist je odločil že zakonodajalec, ko je v določilu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ opravil tehtanje z vidika sorazmernosti med ustavno pravico svobodne gospodarske pobude gospodarskih družb na eni strani in na drugi strani ustavno pravico iz drugega odstavka 39. člena Ustave, skupaj z javnim interesom glede transparentnosti delovanja javnega sektorja.
Delni dostop
(37) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
(38) IP ugotavlja, da je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, kot je to dejansko ugotovil že organ in stranski udeleženci. Organ je tako dolžan posredovati prosilcu še zahtevane podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Opredelitev do posameznih navedb stranskih udeležencev
(39) Glede navedb stranskih udeležencev o pravnem interesu prosilca za dostop do zahtevanih podatkov IP pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. Prosilec torej v postopku po ZDIJZ ni dolžan izkazati pravnega upravičenja, niti ga organ ne sme preverjati in presojati, saj ta za odločitev v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni zahtevan.
(40) V zvezi z navedbami stranskega udeleženca glede prodajnih pogojev kot strateško tržnih informacij v smislu 5. člena ZPOmK-2, IP navaja, da se v obravnavanem primeru presoja obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS, saj ne gre za odločanje o dostopu do dokumentov Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (37. člen ZPOmK-2). Za obravnavani primer pa tudi niso relevantne navedbe stranskega udeleženca glede posameznih določb Smernic. Smernice so namreč oblikovane za pomoč podjetjem pri ugotavljanju, na podlagi posameznega primera, ali so njihovi sporazumi o sodelovanju združljivi s pravili konkurence in zagotavljajo okvir za ocenjevanje na podlagi člena 101 (1) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sklepno
(41) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena. IP je tako pritožbi ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP.
(42) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).
(43) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] V zvezi s tržno vrednostjo je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[1]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje.
[2] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.
[3] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.
[4] Npr. revizija Računskega sodišča Republike Slovenije: