prosilec - Komunalno podjetje Ptuj d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom, organ pa je njegovi zahtevi delno ugodil, pri čemer mu ni posredoval dokumentacije v delu, za katero je stranski udeleženec zatrjeval izjemo poslovne skrivnosti po 2. alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po preučitvi vložene pritožbe IP ugotavlja, da poslovna skrivnost po ZPosS za dokument Načrt ravnanja z dehidriranim blatom ni podana, saj ni izpolnjen pogoj glede tržne vrednosti, morajo pa biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za poslovno skrivnost. Poleg tega je IP ugotovil, da gre za absolutno javne podatke, saj gre za porabo javnih sredstev in okoljske podatke (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-160/2023/2

Datum: 24. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023  (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 5. 2023, zoper odločbo Komunalnega podjetja Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. IJZ-6/2023-JJ, z dne 26. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 12. 5. 2023, zoper odločbo Komunalnega podjetja Ptuj d.d., št. IJZ-6/2023-JJ, z dne 26. 4. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente v obliki elektronskega zapisa:

-     »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj«.

2.     Glede načina seznanitve se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je v zahtevi z dne 29. 3. 2023 od organa zahteval dostop do informacij javnega značaja, in sicer do dokumentacije, ki se nanaša na postopek izbire izvajalca za Prevzem in končno obdelavo dehidriranega blata iz CČN Ptuj, dosje javnega naročila 003822/2022 z vsemi prispelimi ponudbami s pripadajočo dokumentacijo in z vsemi pisanji vezanimi na izbiro/zavrnitev izvajalca.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. IJZ-6/2023-JJ z dne 26. 4. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da se z naslednjim dnem po pravnomočnosti te odločbe prosilcu posreduje:

a)     naročnikovo »Dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila«,

b)    ponudbo ponudnika CEP d.o.o., pri čemer se prekrije naslednje varovane podatke:

-       ime in priimek, številko telefona in e-naslov kontaktne osebe ponudnika za obveščanje na OBR-1 ponudba,

-       EMŠO, datum rojstva in državljanstvo na pooblastilu za pridobitev potrdila iz kazenske evidence-za vse fizične osebe-OBR-3b,

-       ime in priimek, številko telefona in e-naslov kontaktne osebe na izjavi podizvajalca OBR-5a,

-       ime in priimek kontaktne osebe na referenčnem potrdilu OBR-8,

-       kontaktno osebo, telefonsko številko in e-naslov na obrazcu ESPD (del II. točka A obrazca) in podatek o datumu in kraju rojstva, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO zakonitega zastopnika (del II. točka B ESPD obrazca),

-       kontaktno osebo, telefonsko številko, e-naslov v točki A dokumenta Einheitliche Europäische Eigenerklarung (EEE), rojstni datum v točki B dokumenta EEE na strani 4 in rojstni datum v točki B dokumenta EEE na strani 5,

c)     ponudbo ponudnika Saubermacher Slovenija d.o.o., pri čemer se prekrije naslednje varovane podatke:

-       ime in priimek, številko telefona in e-naslov kontaktne osebe ponudnika za obveščanje na OBR-1 ponudba,

-       EMŠO in državljanstvo na pooblastilu za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za vse fizične osebe – OBR-3b,

-       ime in priimek, telefonsko številko in e-naslov kontaktne osebe na izjavi podizvajalca OBR-5a,

-       ime in priimek ter telefonsko številko kontaktne osebe na referenčnem potrdilu OBR-8,

-       kontaktno osebo izvajalca navedeno v 24. členu vzorca okvirnega sporazuma – OBR-10,

-       kontaktno osebo, telefonsko številko in e-naslov na obrazcu ESPD za ponudnika (del II. točka A obrazca) in podatek o datumu in kraju rojstva, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO vseh zastopnikov (del II. točka B ESPD obrazca),

-       kontaktno osebo, telefonsko številko in e-naslov v obrazcu ESPD podizvajalca (del II. točka A obrazca) in podatek o datumu in kraju rojstva, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO vseh zastopnikov (del II. točka B ESPD obrazca),

-       EMŠO in podatek o stalnem/začasnem prebivališču na Potrdilu Ministrstva za pravosodje št.: 71010-98948/2022-3 za fizično osebo,

d)    ponudbo ponudnika Surovina d.o.o., pri čemer se prekrijejo naslednji varovani podatki:

-       EMŠO zakonitega zastopnika, ulica in hišna številka, poštna št., EMŠO in naziv pooblaščene osebe na pooblastilu za dodelitev pravic v postopkih oddaje javnega naročila,

-       ime in priimek, številko telefona in e-naslov kontaktne osebe ponudnika za obveščanje na OBR-1 ponudba,

-       kontaktno osebo, telefonsko številko in e-naslov v obrazcu ESPD (del II. točka A obrazca) in podatek o datumu in kraju rojstva, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO zakonitega zastopnika (del II. točka B ESPD obrazca),

-       EMŠO in državljanstvo na pooblastilu za pridobitev potrdila iz kazenske evidence – za fizične osebe – OBR-3b,

-       Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj, pri čemer se prekrijejo podatki, ki jih je ponudnik označil kot poslovno skrivnost,

-       ime in priimek ter telefonsko številko kontakte osebe na referenčnem potrdilu OBR-8,

-       kontaktno osebo izvajalca navedeno v 24. členu vzorca okvirnega sporazuma – OBR-10,

-       EMŠO in podatek o stalnem/začasnem prebivališču na Potrdilu Ministrstva za pravosodje št.: 71010-98948/2022-3 za fizično osebo,

e)     ponudbo ponudnika Kostak d.d., pri čemer se prekrijejo naslednji varovani podatki:

-       rojstni datum, ulica in hišna številka in poštna številka pooblaščene osebe na pooblastilu za zastopanje podjetja v pravnih poslih v zvezi z javnimi naročili,

-       ime in priimek, številko telefona in e-naslov kontaktne osebe ponudnika za obveščanje na OBR-1 ponudba,

-       EMŠO, datum in kraj rojstva, občina rojstva, država rojstva in državljanstvo na pooblastilu za pridobitev potrdila iz kazenske evidence – za vse fizične osebe,

-       ime in priimek ter telefonsko številko kontaktne osebe na referenčnem potrdilu OBR-8,

-       kontaktno osebo izvajalca navedeno v 24. členu vzorca okvirnega sporazuma – OBR-10,

-       kontaktno osebo, telefonsko številko in e-naslov v obrazcu ESPD (del II. točka A obrazca) in podatek o datumu rojstva, kraju rojstva, telefonski številki in e-naslovu in EMŠO vseh zastopnikov (del II. točka B ESPD obrazca),

-       EMŠO in podatek o stalnem/začasnem prebivališču na Potrdilu Ministrstva za pravosodje št.: 71010-98948/2022-3 za fizično osebo.

Organ je v izpodbijani odločbi uvodoma navedel definicijo informacije javnega značaja in da je v postopku ugotovil, da razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. V postopek je s pozivom k priglasitvi stranske udeležbe pritegnil gospodarske družbe CEP d.o.o. (ki je priglasil stranko udeležbo in navedel, da nima zadržkov do razkritja), Saubermacher Slovenija d.o.o. (ki je priglasil stranko udeležbo, ni pa se opredelil do morebitnih izjem po ZDIJZ), Surovina d.o.o. (ki je zatrjeval izjemo poslovne skrivnosti) in Kostak d.d. (ki stranske udeležbe ni priglasil). Organ dalje navaja, da je predmet presoje v obravnavani zadevi upravičenost dostopa do dokumentacije organa, vezane na javno naročilo prevzem in končna obdelava dehidriranega blata iz CČN Ptuj, ki ga je organ objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave: JN003822/2022-E01. Organ je najprej ugotavljal, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), ker gre za dokumente, ki so vezani na postopek javnega naročanja. Postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ je samostojen postopek, ločen od postopka dostopa do dokumentov po ZJN-3, ki vsebuje posebne določbe glede razkrivanja informacij v 35. členu. Organ je ugotovil, da je postopek javnega naročila pravnomočno končan, zato se v konkretnem postopku uporabljajo določbe ZDIJZ. Stranski udeleženec Surovina d.o.o. je uveljavljal izjemo od posredovanja dokumenta »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj«, ker dokument vsebuje zaupne podatke in v celoti predstavlja poslovno skrivnost, skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe navaja določbe ZDIJZ in Zakona o poslovni skrivnosti. Dalje navaja, da je organ v 18. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pri javnem naročilu št. JN003822/2022-E01 navedel, da naj ponudnik v svoji ponudbi označi tiste podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost po 39. in 40. členu Zakona o gospodarskih družbah in priložijo ustrezen sklep o določitvi zaupnih podatkov. Organ je ugotovil, da je stranski udeleženec v postopku oddaje javnega naročila zahtevani dokument v svoji ponudbi označil s klavzulo poslovna skrivnost in k ponudbi tudi predložil Sklep o določitvi in varovanju poslovne skrivnosti v postopkih javnega naročanja. Poslovna skrivnost je na dokumentu »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« označena tako, da je na listu žig, ki označuje, da gre pri tem dokumentu za poslovno skrivnost, torej ustrezno označena. Dalje organ ugotavlja, da že iz narave stvari izhaja, da gre pri podatkih iz ponudbene dokumentacije za podatke poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu, hkrati pa podatki iz dokumenta niso splošno znani ter predstavljajo informacijo, katerih razkritje bi lahko potencialno škodovalo poslovnim in finančnim interesom stranskega udeleženca in njegovi konkurenčni sposobnosti, torej imajo ti podatki za stranskega udeleženca določeno tržno vrednost. Organ je v nadaljevanju ugotovil tudi izjemo varovanih osebnih podatkov pri določenih dokumentih, po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter odločil o delnem dostopu do dokumentov po 7. členu ZDIJZ.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 12. 5. 2023, neposredno na IP, ta pa jo je odstopil organu, kot prvostopenjskemu organu, skladno z določbo drugega odstavka 239. člena ZUP. Prosilec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 237. člena ZUP zaradi zavrnitve dostopa do posredovanja dokumentacije iz razloga izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ: ker je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen, ker je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno oziroma napačno, ker so podane kršitve pravil postopka in ker mu informacije niso bile podane v zahtevani obliki. Prosilec navaja, da so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni pogoji za obstoj javne informacije. Dalje navaja, da je organ povzemal navedbe stranskega udeleženca Surovina d.o.o. kot izbranega izvajalca glede izjeme poslovne skrivnosti, pri čemer mu ta izjava ni bila predložena in je z njo seznanjen le posredno. Prosilec meni, da je organ napačno zaključil, da naj bi zahtevani podatki predstavljali poslovno skrivnost po ZPosS in da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno plačilo iz javnih sredstev. Podatek o zaračunavanju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je neposredno povezan s plačilom iz javnih sredstev, saj se na Centralno čistilno napravo Ptuj odvedene odpadne vode, s strani organa predajajo naprej v nadaljnjo obravnavo ustreznim predelovalcem (iz njih nastane t.i. dehidrirano blato, ki predstavlja odpadek klasifikacijske številke 19 08 05) in ta predaja dehidriranega blata predstavlja neposredni izdatek, ki se financira s strani vsakega gospodinjstva v Mestni občini Ptuj in torej tudi s strani gospodarskih subjektov (kar je tudi stranski udeleženec). Zato je pomembno, ali se v dokumentaciji dejansko nahajajo vsi relevantni podatki, ki so botrovali izbiri izvajalca oziroma bi bilo mogoče izbrati cenejšega, kar je za občane Mestne občine Ptuj zanimiv podatek. Tako je odvoz dehidriranega blata strošek, ki ga poravnavajo občani in mu ni znano, kako je sploh prišlo do izbire izvajalca, ki je dražji od ponujene cene. Jasno je torej, da tudi v primeru, če bi šlo za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, interes javnosti prevlada nad interesom stranskega udeleženca. Nihče, ki sklepa pogodbe z javnopravnim subjektom, tudi ne more pričakovati popolne tajnosti podatkov, kar velja tudi za stranskega udeleženca, posredovanje podatkov pa po mnenju prosilca zagotovo zadosti potrebam javnega interesa, ki ga prosilec opravlja v svojstvu svetnika Mestne občine Ptuj, ki je sicer skoraj 60% družbenik v organu (le-ta na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda izvaja koncesijsko dejavnost). V konfliktu javnega in zasebnega ne more prevladati interes zasebnega oziroma poslovna skrivnost, saj sicer ni mogoče vzpostaviti učinkovitega nadzora nad porabo javnih sredstev in tega, da občani in gospodinjstva posredno ne financirajo tudi poslovanja gospodarskih družb. Zahtevo za posredovanje podatkov je torej podal v zaščito javnega interesa, konkretno vseh občanov Mestne občine Ptuj, ki si zagotovo ne želijo financirati izgube organa v poslovanju s stranskim udeležencem. Izpostavlja tudi, da je dokazno breme glede pogojev poslovne skrivnosti v celoti na stranskemu udeležencu in se ne more strinjati s tem, da se njegovi argumenti nekritično akceptirajo s strani organa in kot taki predstavljajo zadosten razlog za opredelitev podatkov kot poslovna skrivnost. Poudarja, da so zakonitost in transparentnost izbire izvajalca nujni za zaupanje v organ, ki mu je bilo s strani Mestne občine Ptuj podeljeno zaupanje za izvajanje javne službe za ravnanje z odvajanjem odpadnih voda, čiščenje odpadnih voda ter prevzem in končno obdelavo dehidriranega blata iz Centralne čistilne naprave Ptuj. V danem primeru gre tudi za okoljski podatek in da o tej izjemi organ sploh ni odločal v tem smislu oziroma je odločil le v delu, ko je navedel, kdo so ponudniki. Ostalih podatkov pa mu organ ni želel posredovati, prav tako mu ni želel posredovati podatkov v zahtevani obliki, ker je v zahtevi izrecno navedel, da naj se mu podatki posredujejo elektronsko in ne v fizični obliki s povratnico. Kot določa ZPosS, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZDIJZ določa v 2. alineji tretjega odstavka 6. člena izjemo glede podatkov o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnega poročila in drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Zakon o varstvu okolja v 15. členu določa, da so okoljski podatki javni in da ima vsakdo pravico dostopa do njih, skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov določa tudi 160. člen ZVO-2, ki v drugem odstavku eksemplifikativno našteva okoljske podatke, nato pa v tretjem odstavku izrecno zapiše, da so v vsakem primeru javni okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. Prosilec navaja, da organ ni naredil ustrezne presoje dokumentov iz tega vidika, saj dostop do okoljskih informacij predstavlja t.i. izjemo, ki je v pravni red vnesena na podlagi Aarhuške konvencije. Ker gre pri zahtevanih podatkih (vsaj kar zadeva količine, pa tudi glede cene) za okoljsko tematiko, ki zadeva vsakogar, je v tem smislu tudi potrebno presojati, kaj predstavlja poslovno skrivnosti in kaj javni interes. Tudi v morebitnem tehtanju interesa je koristi okolja (narave) potrebno postaviti pred parcialne koristi gospodarskih družb (tudi stranskega udeleženca), ki ravnajo z odpadki, emisijami v okolje. Prosilec zato predlaga, da se njegovi zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja ugodi in se mu posreduje dokumente v celoti, pri čemer želi, da se mu podatki posredujejo v elektronski obliki na njegov e-naslov, zgolj podredno pa predlaga, da se mu zagotovi vsaj omejen dostop v tistem delu, kjer zahtevana dokumentacija ne predstavlja poslovne skrivnosti oziroma, da se v delu, kjer predstavlja poslovno skrivnost, prekrije.

Organ po vloženi pritožbi izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 31. 5. 2023, odstopil v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v  delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do dokumenta »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj«.

Stranska udeležba v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da je organ v postopek pozval naslednje gospodarske subjekte: CEP d.o.o., Saubermacher Slovenija d.o.o., Surovina d.o.o. in Kostak d.d., pri čemer je zgolj družba Surovina d.o.o. v zvezi z dokumentacijo iz javnega naročila zatrjevala, da gre za poslovno skrivnost in predložila Sklep o določitvi in varovanju poslovne skrivnosti v postopkih javnega naročanja. Organ je odgovor stranskega udeleženca upošteval pri odločanju, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

Prav tako je organ pritožbo prosilca v skladu z 241. členom ZUP posredoval stranskemu udeležencu, da se kot stranka z nasprotnim interesom izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih, vendar stranski udeleženec Surovina d.o.o. odgovora ni poslal.

Pojem informacije javnega značaja

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. IP ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do dokumenta »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« dopusten v celoti, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa.

Izjeme od prostega dostopa

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Organ je v izpodbijani odločbi povzel 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost, ter svojo odločitev utemeljeval na podlagi 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS). Ker je torej organ prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi izjeme varstva poslovne skrivnosti, se IP opredeljuje do vprašanja, ali je pri zahtevanem dokumentu ta izjema podana.

 Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)  pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je presojani dokument v obravnavanem primeru nastal po uveljavitvi ZPosS (in sicer je označen z datumom 6. . 2022), je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.  V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.

Upoštevaje kriterije, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko podatke opredelimo kot poslovno skrivnost, IP ugotavlja, da ti kriteriji, upoštevaje predhodno izpostavljene določbe, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni v celoti in tako dokumenta »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« ni mogoče označiti za  poslovno skrivnost. Ker torej ni podan že eden od kriterijev za poslovno skrivnost, ki morajo biti izpolnjeni hkrati, to je kriterij tržne vrednosti (kot to IP utemeljuje v nadaljevanju svoje obrazložitve), v obravnavanem primeru poslovne skrivnosti ni mogoče ugotoviti.

IP po vpogledu v »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj«  namreč ugotavlja, da gre za dokument, katerega vsebina je zelo splošna in podana na 3 straneh A4 formata. Pri vrsti odpadka gre za splošen opis vrste, ki izhaja že iz predmetne razpisne dokumentacije, ki je bila javno dostopna že z objavo javnega naročila in razpisne dokumentacije. Nadalje IP ugotavlja, da se edini stavek pri opisu zahtevane kakovosti sklicuje na kakovost, kot izhaja iz javno dostopnega Poročila ter da je opis načina in dinamike prevzema blata prav tako zelo splošen. Obsega namreč zelo splošne navedbe o načinu in dnevu sprejema naročil izbranega ponudnika od naročnika ter njegovo koordinacijo s končnim predelovalcem (brez njegove konkretne navedbe), pa tudi načinu prevzema tovora ter sklicevanje na dinamiko prevzema v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov. Tudi opis tehtanja odpadka je zelo splošen (kdaj oziroma pri kom se opravi), prav tako tudi navedba dokumentacije, ki mora spremljati pošiljko odpadka. Vhodna kontrola odpadka opredeljuje na splošno, kdaj je pošiljka sprejemljiva ter kako in kdo to preveri, pri čemer je način pregleda vizualen in brez navedb o posebnih metodah ali postopkih izbranega ponudnika, klasifikacija blata pa je bila tako določena že z razpisno dokumentacijo. Opis postopka predelave končnega produkta je prav tako določen na splošno, brez posebnih konkretnih opredelitev ali specifikacij samega postopka. Enako velja tudi za zadnjo, torej sedmo točko Načrta, ki se nanaša na določitev časovnega termina za pridobitev čezmejnega pošiljanja.

IP tako ugotavlja, da dokument ne obsega prav nobenih konkretnih podatkov v zvezi s posamezno vsebino »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj«, npr. konkretnih metod izbranega ponudnika oziroma konkretnih podatkov o postopkih predelave, ki bi vključevali konkretne podatke o razmerju komponent in podobno, ali konkretnih podatkov o vrsti aparatur, s katerimi razpolaga stranski udeleženec, …, niti podatkov o poslovnih partnerjih, ker zgolj navedba lokacije ali države končnega predelovalca nedvomno ni podatek o poslovnem partnerju. Takšni podatki nedvomno ne morejo predstavljati tržne vrednosti izbranega ponudnika. Dokument »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« torej nedvomno ne predstavlja podatkov, katerih razkritje bi škodovalo konkurenčni sposobnosti izbranega ponudnika ali njegovim finančnim in poslovnim interesom, saj nedvomno ne gre za nobeno strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije stranskega udeleženca. IP je v tem delu tako sledil pritožbenim navedbam, da se organ ni opredelil do izpolnjevanja materialnih pogojev za opredelitev poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru. Le-teh ni konkretno opredelil niti stranski udeleženec, kot to izpostavlja IP v nadaljevanju obrazložitve te odločbe. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je konkretna opredelitev predmetnih informacij kot poslovne skrivnosti na subjektu, ki to zatrjuje.

IP tako ni sledil navedbam organa in stranskega udeleženca, da bo slednjemu z razkritjem dokumenta nastala škoda ter bi to lahko imelo vpliv na njegov tržni in konkurenčni položaj in imajo zaradi tega ti podatki za družbo tržno vrednost. Zgolj pavšalno navajanje, da gre za podatke poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu in ti podatki niso splošno znani, ne more biti podlaga obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS in s tem za ugotovitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Stranski udeleženec in organ bi tako morala konkretno navesti, kateri podatki predstavljajo opis tehnologije, njegov know how, tehnološke in komercialne rešitve, …, in kakšna občutna škoda bi lahko nastala z razkritjem, tega pa nista storila.

IP ob tem še poudarja, da so opisi v dokumentu »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« zelo splošni in ne obsegajo nobenih konkretnih tehnologij in tehnoloških procesov stranskega udeleženca. Načrt torej ne obsega prav nobenih konkretnih podatkov o sistematično uporabljanem znanstvenem in drugem organiziranem znanju stranskega udeleženca pri prevzemu in končni obdelavi dehidriranega blata iz čistilne naprave in nobenih konkretnih kombinacij različnih postopkov v zvezi s tem. Če bi jih, bi jih lahko stranski udeleženec in organ konkretno navedla, tako pa sta se samo pavšalno sklicevala na to, da dokument vsebuje informacije, ki niso splošno znane in katerih razkritje bi lahko potencialno škodovalo poslovnim in finančnim interesom družbe ter da so bile informacije določene kot poslovna skrivnost s sklepom družbe. Kot že navedeno, pa je IP ugotovil, da ni izpolnjen že sam pogoj glede tržne vrednosti informacij po ZPosS, torej v konkretnem primeru ne moremo govoriti o poslovni skrivnosti.

Poleg tega IP ugotavlja, da predstavlja »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« podatke o porabi javnih sredstev. Ne glede na to, da ta dokument ni bil merilo za izbiro, kot to izpostavlja organ in izhaja tudi iz razpisne dokumentacije, IP ugotavlja, da je bil »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« zahtevan z razpisno dokumentacijo in kot tak torej predstavlja podatke, ki predstavljajo izpolnjevanje razpisnih pogojev izbranega ponudnika. Torej tudi v primeru, da bi bila v obravnavanem primeru podana izjema varstva poslovne skrivnosti, bi bila ta presežena, ker gre za podatke, ki se ne morejo določiti kot poslovna skrivnost po tretjem odstavku 2. člena ZPosS. Kot že navedeno, gre za podatke o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da volja stranskega udeleženca na njihovo razkritje nima vpliva, ker predstavljajo absolutno javne podatke. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere primerno ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna.

IP namreč ugotavlja, da iz točke 2 predmetne razpisne dokumentacije izhaja, da mora ponudnik v ponudbi predložiti izpolnjene, podpisane in žigosane določene dokumente, med drugim tudi načrt za ravnanje s prevzetim dehidriranim blatom (OBR-7) – obvezna priloga ponudbe je načrt, ki ga izdela ponudnik. Nadalje iz točke 6 »Posebne zahteve javnega naročila« med drugim izhaja, citirano:

»Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj

Ponudnik mora izdelati Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05), v nadaljevanju končni produkt, na Centralni čistilni napravi Ptuj, ki mora biti skladen z zahtevami naročnika, ki so navedene v nadaljevanju.

Načrt mora vsebovati:

- način prevzemanja končnega produkta iz mesta skladiščenja,

- opis dinamike prevzema končnega produkta in odvozov h končnemu predelovalcu,

- opis postopka tehtanja odpadka,

- opis postopka predelave končnega produkta,

- opis spremljajoče dokumentacije s potrebnimi dovoljenji za vsako posamezno pošiljko,

- opis morebitne vhodne kontrole odpadka pri končnemu predelovalcu,

- navedbo morebitnih pogojev za kakovost dehidriranega blata,

- v primeru predelave odpadka 19 08 05 izven meja Republike Slovenije veljavno notifikacijo za čezmejno premeščanje.

Ponudnik načrt priloži v ponudbeni dokumentaciji (OBR-7). V kolikor načrta ne priloži, se njegova ponudba izloči.«.

Iz navedenih pogojev predmetne razpisne dokumentacije IP tako brez dvoma zaključuje, da je bil »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« pogoj za uspešno sodelovanje stranskega udeleženca v predmetnem postopku javnega naročila in da je bila vsebina tega načrta določena oziroma zahtevana s strani organa kot naročnika. V nasprotnem primeru bi morala biti ponudba stranskega udeleženca izločena.

Ob vsem navedenem pa IP dodaja še, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Po oceni IP pa se prosilec v svoji pritožbi pravilno sklicuje tudi na to, da gre v obravnavanem primeru za okoljske podatke, ki so prav tako absolutno javni po določbi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevaje 160. člen ZVO-2, ki ureja dostop do okoljskih podatkov. Okoljski podatek je tako po drugem odstavku navedene določbe ZVO-2 tudi podatek o odpadkih, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja in okoljskih nesrečah, pa tudi o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb morajo vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določajo ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja, pri čemer so ne glede na določbe predpisov o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. Že v uvodu zakona, konkretno v njegovem 15. členu pa je določeno, da so okoljski podatki javni in da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov v skladu z zakonom. V obravnavanem primeru se zahteva nanaša na podatke iz »Načrta ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj«, ki obsega podatke o ravnanju z blatom iz čistilne naprave, kar pomeni, da gre za podatke, ki so absolutno javno dostopni. Določba 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izrecno navaja kot prosto dostopne podatke o odpadkih. Da je mogoče vsebino dokumenta opredeliti pod pojem okoljskega podatka pa izhaja tudi iz same opredelitve vsebine načrta po predmetni razpisni dokumentaciji ter navedb vseh predpisov, ki izhajajo iz predmetne razpisne dokumentacije in se nanašajo na ravnanje z odpadki. Dejstvo je, da je ravnanje z odpadki podrobno urejeno s predpisi in z vidika pomembnosti področja podvrženo nadzoru javnosti. Da bi v Republiki Sloveniji dosegli cilje in upoštevali načela trajnostnega ravnanja z odpadki, Ministrstvo za naravne vire in prostor tako v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, praviloma vsaka štiri leta (oziroma za programsko obdobje) pripravi operativni program varstva okolja s področja odpadkov in ga objavi na svoji spletni strani. Ta program je operativni program varstva okolja, ki je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pripravljen za izvrševanje obveznosti iz predpisov EU, ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju varstva okolja. Program sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, če in kjer je to najboljša možnost z vidika varstva okolja, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti. Iz zadnjega programa med drugim izhaja, da je treba blato iz komunalnih čistilnih naprav kompostirati v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

IP ugotavlja, da se organ do določb 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni v ničemer opredelil, kot v pritožbi navaja tudi prosilec. IP pojasnjuje tudi, da se do testa interesa javnosti, ki ga je v pritožbi izpostavil prosilec, ne opredeljuje, ker pri t.i. absolutno javno dostopnih podatkov test interesa javnosti ni predviden. Iz določb 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo varstva poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in okoljske podatke.

Glede načina seznanitve

Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ.

Iz zahteve prosilca z dne 29. 3. 2023 izhaja, da je navedel, da želi zahtevane podatke dobiti v obliki drugega e-zapisa (npr. datoteke po e-pošti) po elektronski pošti, torej gre za posredovanje dokumenta v elektronski obliki. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, bi organ dokumentacijo, glede katere je ugotovil, da obstaja pravica prostega dostopa, posredoval prosilcu na elektronskem nosilcu po pošti, zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije, prosilec pa temu v pritožbi oporeka.

IP ugotavlja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. Prosilec je v svoji zahtevi izbral posredovanje informacije v elektronski obliki, organ pa bi zaradi obsežnosti dokumentacije dokumentacijo posredoval po pošti na elektronskem nosilcu, pri čemer IP pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti, kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek…). Glede na navedeno je tako organ odločal v okviru zahteve prosilca in so navedbe prosilca glede tega, da mu informacije niso bile posredovane v zahtevani obliki, neutemeljene.

Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji glede dokumenta »Načrt ravnanja z dehidriranim blatom (19 08 05) na Centralni čistilni napravi Ptuj« iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je prosilec nasprotoval načinu seznanitve, pa je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, njegovo pritožbo zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.