prosilec - Komunalno podjetje Ptuj d.d.

 POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjem od dostopa po 2. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku po vpogledu v predmetne dokumente in relevantne predpise ugotovil, da pogoji za uveljavitev navedenih izjem od dostopa v obravnavanem primeru niso podani, in tudi, če bi bili, bi bili zahtevani podatki prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se do testa interesa javnosti, ki ga je v izpodbijani odločbi izpostavil organ, ni opredelil, ker pri t.i. absolutno javnih podatkih test interesa javnosti ni predviden. Ker je IP po uradni dolžnosti ugotovil, da zahtevana dokumenta vsebujeta varovane osebne podatke, je odločil o delnem dostopu, ter tako pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-58/2023/7

Datum: 16. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 2. 2023, zoper odločbo družbe KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. 15/2023-JJ z dne 23. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 7. 2. 2023 se delno ugodi in se odločba družbe KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D., št. 15/2023-JJ z dne 23. 1. 2023, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki naslednje dokumente:

-       Plan najpomembnejših stroškov izvajanja dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v Mestni občini Ptuj za obdobje petih let, št. 320CČN/2021 z dne 20. 10. 2021, na način, da v dokumentu prekrije podatke o fizični osebi pod »Sestavil« (pri podpisnikih na koncu dokumenta),

-       k dokumentu iz prejšnje alineje pripadajočo tabelo, ki predstavlja način izračuna ocenjene vrednosti, ter

-       Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila z dne 31. 5. 2022, na način, da v dokumentu prekrije podatke o fizični osebi pod »Pripravil« (pri podpisnikih na koncu dokumenta).«.

2.     Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe, se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je, na podlagi ZDIJZ in četrtega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1] z zahtevo z dne 22. 12. 2022 zahteval dostop do dokumentacije, vezane na javno naročilo št. JN003822/2022-E01 »Prevzem in končna obdelava dehidriranega blata iz CČN Ptuj«, in sicer:

-       Plan najpomembnejših stroškov izvajanja dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v Mestni občini Ptuj za obdobje petih let, št. 320CČN/2021 z dne 20. 10. 2021 (v nadaljevanju: Plan stroškov),

-       celotno dokumentacijo javnega naročila, vezano na izračun ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstvih.

Kot način seznanitve je navedel sken na naveden naslov e-pošte ali po pošti.

Z dopisom z dne 12. 1. 2023 je nato prosilec opozoril organ na zahtevo z dne 22. 12. 2022 in na določbo ZDIJZ, ki določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, zakonski rok za posredovanje pa je 20 delovnih dni. Na koncu je poudaril, da zahtevano dokumentacijo pričakuje najkasneje do izteka zakonsko določenega roka.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 15/2023-JJ z dne 23. 1. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil. Med drugim je navedel, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javno naročilo, ki ga je organ objavil na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003822/2022-E01. Ker gre v obravnavanem primeru za odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je pravnomočna, je treba po mnenju organa upoštevati določbe ZDIJZ. In ker prihaja v obravnavnem primeru do konkurence med različnimi načeli in pravili ZJN-3 in ZDIJZ, je pri svoji odločitvi upošteval določbe obeh zakonov. Organ se je tako v nadaljevanju opredelil do izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, konkretno torej do poslovne skrivnosti po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2]. Izpostavil je Poslovnik o določitvi in varovanju podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost v družbi Komunalno podjetje Ptuj d.d. (v nadaljevanju: Poslovnik), ter Sklep o določitvi podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost družbe, način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost družbe (v nadaljevanju: Sklep). Organ tako Plan stroškov šteje kot dokument s poslovno skrivnostjo, saj vsebuje podatke, ki niso splošno znani, imajo tržno vrednost in je kot imetnik poslovne skrivnosti do sedaj razumno ukrepal, da jih ohrani kot skrivnost. V zvezi z dokumentacijo o izračunu ocenjene vrednosti pa je navedel, da jo je razkril le DRŽAVNI REVIZIJSKI KOMISIJI ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL (v nadaljevanju: DRK), ki ima pravico vpogledati v vso dokumentacijo organa kot naročnika. Nadalje je izpostavil četrti odstavek 35. člena ZJN-3, v skladu s katerim so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Ker torej zahtevani podatki predstavljajo za organ poslovno skrivnost, je zahtevo prosilca za dostop do le-teh zavrnil. Ugotovil pa je tudi, da sta bila dokumenta sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njuno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, kar predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja v skladu z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč ugotovil, da je v dokumentu Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila kot ocenjena vrednost določena tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila je torej tista vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira vrste postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva po drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz naslova sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Organ kot naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni dolžan javno objaviti višine zagotovljenih sredstev, niti ocenjene vrednosti javnega naročila. Prav tako ima naročnik skladno s četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3 pravico, da nekaterih informacij o oddaji naročila ne objavi. Dokument je vsekakor bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj gre za planiranje stroškov na dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, ki jo kot gospodarsko javno službo izvaja organ. Glede na dejstvo, da predmetnega javnega naročila ni oddal in bo izvedel novi postopek oddaje javnega naročila, in na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 v skladu z varovanjem javnega interesa in poslovnih interesov naročnika v povezavi z načelom gospodarnosti ter z namenom pridobitve ponudb, ki odražajo pravo stanje cen na trgu in na vrednost, katerih ne bi vplivala vnaprej razkrita višina zagotovljenih sredstev, ocenjuje, da ne more razkriti informacije o obsegu zagotovljenih sredstev. Navedeno razkritje zagotovljenih sredstev bi namreč lahko pomenilo, da bi prosilec kot potencialni ponudnik svojo ponudbo lahko prilagodil višini sredstev, ki jih ima za namen izvedbe javnega naročila zagotovljene naročnik. Organ zato meni, da bi bilo razkritje zagotovljenih sredstev ter dopustitev vpogleda prosilca v dokumente, v katerih so ta opredeljena, v nasprotju z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) ter zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), saj bi organ, upoštevajoč dejstvo, da bo za isti predmet izvedel nov postopek javnega naročanja, s tem nedopustno vplival na ponudbe v novem postopku tako, da te ne bi odražale pravega stanja cen na trgu. Posledica bi bila namreč (najmanj) neučinkovita in negospodarna raba javnih sredstev in s tem oškodovanje javnega interesa ter občutna škoda poslovnim interesom organa. Plan stroškov pa je dokument, s katerim je naročnik predvidel predvidene stroške v obdobju petih let na dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod in gre tako za interni dokument organa, namenjen planiranju stroškov v prihodnjem petletnem obdobju na navedeni dejavnosti. Razkritje teh podatkov bi lahko po oceni organa povzročilo motnje pri izvajanju dejavnosti organa na ta način, da bi javna objava zagotovljenih sredstev lahko povzročila, da bi vlagatelj kot zainteresirani ponudnik pridobil podatke o višini zagotovljenih sredstev naročnika in bi na podlagi tega lahko svojo ponudbo prilagodil zagotovljenim sredstvom naročnika. S tem, ko bi mu bili podatki razkriti, pa bi pridobil tudi konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, ki jim ta podatek ne bi bil dostopen. Poleg tega ZJN-3 tega podatka ne predvideva kot obveznega za objavo v postopku oddaje javnega naročila. Organ je opravil tudi test interesa javnosti. Kot že navedeno, predmetni podatki predstavljajo podatke o ocenjeni vrednosti javnega naročila in o zagotovljenih sredstvih za izvedbo javnega naročila. V kolikor bi šlo dejansko za večji splošen interes, bi zakonodajalec že ob sprejemu ZJN-3 določil, da se ocenjena vrednost javnega naročila obvezno objavi, vendar take določbe ZJN-3 ne vsebuje. Dostop do podatka o zagotovljenih sredstvih organa za izvedbo javnega naročila bi koristila samo vlagatelju in nobenemu drugemu potencialnemu ponudniku, saj drugi potencialni ponudniki s to vrednostjo ne bi bili seznanjeni. Odločitev o tem, ali je organ kot naročnik v okviru oddaje javnega naročila utemeljeno zavrnil vse ponudbe kot nedopustne in ali je bila takšna odločitev utemeljena, pa je presojal organ, ki je po ZJN-3 pristojen za presojo pravilnosti oddaje javnih naročil, t.j. DRK. DRK je namreč odločitev organa kot naročnika potrdila. Glede na dejstvo, da zahtevana dokumenta vsebujeta izjemo po 2. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ odločil tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 7. 2. 2023 iz vseh razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 237. člena ZUP. Meni, da je organ v izpodbijani odločbi podal napačna pravna naziranja, upoštevaje določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3. Navedel je, da gre v primeru zahtevanih dokumentov za dokumente naročnika, ki na podlagi izpostavljene določbe v postopku oddaje javnega naročila št. JN003822/2022-E01 niso bili vse do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila dosegljivi niti vlagatelju revizije (toliko manj pa seveda …).Ti dokumenti naročnika pa s pravnomočnostjo odločitve o oddaji/neoddaji javnega naročila postanejo absolutno javni, saj je takrat postopek zaključen in v nobenem primeru ne morejo več vplivati na že zaključen postopek. Ni pravilno stališče, da bi lahko zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja vpogled v te dokumente zavrnil, če vsebujejo poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke. Možnost zavrnitve vpogleda iz navedenih razlogov velja za dokumente, ki so jih predložili ponudniki (predvsem izbrani ponudnik), ne pa tudi za dokumente, ki predstavljajo izvorno dokumentacijo naročnika. Tudi sicer pa zahtevani dokumenti naročnika ne vsebujejo niti poslovnih skrivnosti, niti tajnih, niti osebnih podatkov (podana ni nobena izmed izjem predvidenih po ZDIJZ). ZJN-3 je v pogledu javnosti podatkov po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila jasen in so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni, torej tudi zahtevani dokumenti prosilca. Nikakor ne more predstavljati poslovne skrivnosti dokumentacija o ocenjeni vrednosti javnega naročila, saj je ta dokumentacija služila temu, da se je izbral ustrezen postopek javnega naročanja. In ker je javno naročilo št. JN003822/2022-E01 zaključeno, tudi morebitno novo javno naročilo ne more biti pravno relevanten razlog, da se ne bi razkrivala ocenjena vrednost v predhodno pravnomočno zaključenem javnem naročilu. Ocenjena vrednost javnega naročila je v novem postopku lahko popolnoma drugačna, vse glede na pogoje novega javnega naročila, in torej nima v tem smislu nobene sporočilne vrednosti morebitnim ponudnikom. Ocenjena vrednost javnega naročila ne vsebuje osnovnih pogojev za poslovno skrivnost, saj je običajno v postopkih javnega naročila naznanjena (in tako dosegljiva vsem ponudnikom), prav gotovo pa nima nobene tržne vrednosti, saj je praktično edina relevantna okoliščina, ki jo je iz nje mogoče razbrati, ali je bil izbran pravilen postopek vodenja javnega naročila. Ocenjena vrednost javnega naročila tudi nima nobenega vpliva na končno doseženo ceno v postopku javnega naročila. Tako ni nobene korelacije z novim javnim naročilom glede predmeta pravnomočno zaključenega predhodnega javnega naročila. Ukrepanje organa tako s tem, da dokumentacijo o ocenjeni vrednosti ohranja kot skrivnost, v nobenem primeru ne more biti razumno. S prikrivanjem dokumentacije o ocenjeni vrednosti ne zasleduje legitimnega cilja, na drugi strani pa krši pravice, ki jih zagotavlja upravičencem (najširši mogoči javnosti) ZDIJZ. Tudi če ima torej organ dejansko sprejet Poslovnik, je dejstvo, da ocenjena vrednost pravnomočno končanega javnega naročila ne more oziroma ne bi smela biti opredeljena kot poslovna skrivnost. Interni pravni akti zavezancev za posredovanje javnih informacij ne smejo biti v nasprotju z ZDIJZ ali ZPosS. Enako kot velja glede dokumentacije o ocenjeni vrednosti javnega naročila, velja tudi glede dokumentacije o zagotovljenih sredstvih za javno naročilo. Tudi tukaj se lahko zagotovljena sredstva v novem javnem naročilu glede na pravnomočno končano javno naročilo spreminjajo, prav tako pa zagotovljena sredstva tudi v nobenem primeru v ničemer ne vplivajo na to, za kakšno ceno bo javno naročilo oddano. Večina javnih naročil je tudi sicer takšnih, v katerih so zagotovljena sredstva v razpisni dokumentaciji pojasnijo. Če bi bilo tisto, kar trdi organ, resnično, potem v nobenem javnem naročilu naročnik zagotovljenih sredstev ne bi javno objavil v razpisni dokumentaciji. Izpostavil je tudi, da ponudbe ponudnikov temeljijo na konkurenci in na tržnih razmerah in ne na podatku o zagotovljenih sredstvih. Da je temu tako ne nazadnje priča ravno izvedeno novo javno naročilo št. JN008639/2022-E01, kjer je bila najnižja ponujena cena 121,00 EUR/tono. In celo, če bi argumentacija organa vzdržala in bi podatek o zagotovljenih sredstvih lahko predstavljal poslovno skrivnost, je dejstvo, da ob tem, ko so bile ponudbe v postopku novega javnega naročila že oddane, naveden podatek v nobenem primeru ne more več predstavljati poslovne skrivnosti (s tem pa tudi ne zahtevana dokumentacija, ki zagotovljena sredstva razkriva). Če ne drugega, so se tekom časa odločanja o zahtevi, razmere toliko spremenile, da nekaj, kar je morda v nekem obdobju lahko bilo legitimno opredeljeno kot poslovna skrivnost, to po izteku roka za prijavno na novo javno naročilo ni moglo biti več legitimno opredeljeno kot poslovna skrivnost. Izpostavil je še, da nikakor ni podana niti v izpodbijani odločbi prikazovana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavrnitev zahtevanih dokumentov s strani organa tako tudi na tej podlagi ni utemeljena. Posredovanje zahtevanih dokumentov nikakor ne bi moglo povzročiti motenj pri delovanju organa in je tovrstno prikazovanje v izpodbijani odločbi po oceni prosilca brez vsakršne podlage. Zaradi nadzora javnosti nad pravilnostjo in zakonitostjo delovanja, je v širokem interesu, da se zagotavlja dostopnost dokumentacije zavezancev za informacije javnega značaja. Prosilec je … prav gotovo upravičen do posredovanja zahtevanih podatkov. Tehtanje, kot ga je opravil organ, je bilo izvedeno nepravilno, vse z namenom, da se mu še nadalje nezakonito preprečuje pravica do dostopa do informacij javnega značaja. Kot rečeno že zgoraj (pri utemeljevanju neobstoja razloga poslovne skrivnosti), motenj v tem trenutku ne more biti niti iz razloga, ker je rok za podajo novih ponudb v postopku javnega naročila št. JN008639/2022-E01 že iztekel in ima zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot naročnik vse pogoje, da odda javno naročilo najboljšemu ponudniku. Prosilec tako predlaga, da IP glede na vse do sedaj navedeno v celoti ugodi njegovi zahtevi, torej da mu v celoti posreduje Plan stroškov in celotno dokumentacijo javnega naročila, vezano na izračun ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 25/2023-JJ z dne 23. 2. 2023, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo z dne 22. 12. 2022, zahtevo z dne 12. 1. 2023, izpodbijano odločbo, Plan stroškov, Sklep DRK št. 018-118/2022-11 z dne 21. 12. 2022, Poslovnik in Sklep.

Na poziv IP št. 090-58/2023/2 z dne 1. 3. 2023, je organ, z dopisom št. 29/2023-JJ z dne 3. 3. 2023, IP posredoval predmetno dokumentacijo, med drugim Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila z dne 31. 5. 2022 (v nadaljevanju: Izračun ocenjene vrednosti). Na dodaten poziv IP, št. 090-58/2023/5 z dne 10. 3. 2023, ali organ v zvezi z drugo alinejo zahteve razpolaga zgolj z dokumentom "Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila", ali obstajajo pri organu še drugi dokumenti, na podlagi katerih je bil pripravljen predmetni izračun, pa je organ 13. 3. 2023 IP posredoval še način izračuna ocenjene vrednosti v obliki tabele. Ob tem je navedel, da je bila ocenjena vrednost zaokrožena navzgor na celo število, kot to izhaja iz Izračuna ocenjene vrednosti ter da drugih dokumentov, vezanih na sam izračun, nima.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP nadalje ugotavlja še, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije, organ opravlja obvezno lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na področju več občin, na podlagi odlokov ali koncesijskih pogodb, pa tudi na področju odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter izbirno lokalno gospodarsko javno službo upravljanja s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti na reki Dravi in ptujskem jezeru.[3] Organ je sicer v 100 % lasti več občin. Prav tako v obravnavanem primeru ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, saj jih je IP posredoval. V obravnavanem primeru torej ni sporno, da so pogoji za informacijo javnega značaja, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, izpolnjeni.

Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti in notranjega delovanja organa.

Upoštevaje predmet zahteve in pritožbe prosilca so bili predmet presoje IP v tem postopku naslednji dokumenti: Plan stroškov, Izračun ocenjene vrednosti in način izračuna ocenjene vrednosti v obliki tabele.

Ker gre v obravnavanem primeru za pravnomočno zaključen postopek javnega naročila, ni dvoma, da je treba pri presoji dostopa do zahtevanih podatkov upoštevati določbe ZDIJZ in ZJN-3, kot je to ugotovil tudi organ.

IP najprej poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Navedbe organa, da bodo zahtevane informacije koristile samo prosilcu, tako ne vzdržijo. Ob navedenem pa IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, kot npr. v postopkih javnega naročanja. DRK je torej tista, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja, IP pa odloča o dostopu do dokumentov iz pravnomočno zaključenih postopkov javnega naročanja z vidika javnosti. Pristojnosti IP in DRK so torej različne in posledično temu sledijo tudi njune odločitve.

Ker je organ dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi izjem od dostopa po 2. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[4] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani podatki v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS (in sicer v letih 2021 in 2022), je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenta nastala pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovno skrivnost predstavljajo torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[5], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[6] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[7]

IP najprej ugotavlja, da so predmet zahteve in pritožbe prosilca dokumenti organa, ki se nanašajo na izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju: MOP), konkretno na plan najpomembnejših stroškov izvajanja dejavnosti na področju te službe, pa tudi na javno naročilo s področja izvajanja te javne službe, konkretno na predmet naročila »Prevzem in končna obdelava dehidriranega blata s CČN Ptuj za obdobje 1. 11. 2022 do 31. 10. 2026«.

Po oceni IP pri predmetnih dokumentih ne gre za dokumente, ki bi jih bilo mogoče ovrednotiti kot dokumente s poslovno skrivnostjo organa, kar pomeni, da IP sledi navedbam prosilca v zvezi s tem. Po oceni IP namreč ni izpolnjen že pogoj »tržne vrednosti«, kot »strokovno znanje, izkušnje ali informacije, ki imajo dejansko ali potencialno tržno vrednost«. Vsi pogoji za opredelitev podatka kot poslovna skrivnost pa morajo biti podani kumulativno (hkrati). Predmetni podatki namreč po oceni IP ne odražajo niti konkretnega strokovnega oziroma posebnega znanja organa s področja izvajanja predmetne javne službe (npr. podatke o posebnih postopkih čiščenja oziroma odvajanja komunalnih odpadnih vod) niti podatkov o konkretnih oziroma posebnih izkušnjah ali dognanjih organa s tega področja in niti nimajo potencialne tržne vrednosti v smislu, da bi lahko vplivali na konkurenčni položaj organa z vidika izvajanja predmetnih storitev (z vidika financ ali kako drugače). Dejstvo je, da se predmetni podatki nanašajo na izvajanje javne službe in na stroške v zvezi z izvajanjem te javne službe, torej na porabo javnih sredstev v zvezi z izvajanjem navedene javne službe. To povsem jasno izhaja že iz samih navedb organa v Planu stroškov in Izračunu ocenjene vrednosti. Predmetni podatki v Planu stroškov se tako nanašajo na predvideno gibanje cen izvajanja storitev v letih 2022 – 2026, konkretno na stroške električne energije z omrežnino, stroške dela, stroške drugih storitev ter prevzem in končno obdelavo blata. Vključujejo pravno podlago za pripravo elaboratov, ki jih določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba)[8], pa tudi dejanski razlog za sprejem predmetnega plana, ki gre v smeri lažjega dela pristojnega organa MOP pri potrjevanju cen storitev ter določen odstotek letnega dviga stroškov. Izračun ocenjene vrednosti med drugim obsega podatke o predmetu naročila, ki je že tako javen, pa tudi podatke o ocenjeni vrednosti javnega naročila, obrazložitev izračuna pa med drugim obsega pravno podlago za pripravo izračuna, ki je v 24. členu ZJN-3, upoštevano vrednost storitve na trgu, razlog za morebitno povišanje cene storitev in tudi predviden odstotek letne spremembe cen. Tabela načina izračuna ocenjene vrednosti pa obsega podatke za 4 leta po količini, ceni/t in skupaj v EUR (s pripombo o % letnega dviga cen, ki so upoštevani pri izračunu cene/t ter o upoštevanju DDV pri znesku). Gre torej za zelo splošne podatke o planiranih stroških izvajanja dejavnosti javne službe in o ocenjeni vrednosti javnega naročila, ki je relevantna za izbiro postopka javnega naročila.

Ne glede na navedeno pa IP poudarja, da tudi v primeru, ko bi bilo mogoče predmetne podatke opredeliti kot poslovno skrivnost po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS, bi bilo treba  upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Kot že navedeno so predmet pritožbenega postopka podatki, vezani na izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe in na postopek javnega naročanja. To pomeni, da bi bilo treba v primeru obstoja poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[9] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[10] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Z drugimi besedami, kot "porabo javnih sredstev" ni mogoče razumeti zgolj višine javnih sredstev za pridobitev delnic ali dosežene kupnine ob njihovi prodaji, pač pa tudi dogovore o uveljavljanju korporacijskih pravic iz delnic, saj ti vplivajo na poslovanje delniške družbe, posledično tudi na njeno vrednost, oziroma na vrednost delnic (tako knjigovodsko kot tržno), s tem pa na javna sredstva.«.

Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar se vsebina predmetnih dokumentov nanaša na plane stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih vod za pet let in na izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, torej na predvideno višino porabe javnih sredstev na področju izvajanja javne službe. Nedvomno predmetni podatki o planih stroškov kažejo na odločitve organa in tudi pristojnega organa MOP, ki imajo vpliv na cene storitev za končne uporabnike. Organ mora pri oblikovanju cen storitev izvajanja dejavnosti upoštevati standarde in ukrepe za opravljanje posamezne javne službe, pri tem mora upoštevati načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovane stroške in prihodke izvajalca za prihodnje obdobje. Posamezen elaborat, ki ga mora organ kot izvajalec javne službe pripraviti v skladu z Uredbo, mora tako za namen oblikovanja cen javnih služb upoštevati tudi načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovane stroške in prihodke izvajalca za prihodnje obdobje. Elaborati se sicer ne nanašajo na obdobje petih let, kot to izhaja iz Plana stroškov, ampak na preteklo in prihodnje proračunsko obdobje, a ne glede na to, so v teh elaboratih javnosti na voljo še konkretnejši podatki izvajanja gospodarske javne službe, kot pa sicer izhajajo iz Plana stroškov. Npr. iz javno dostopnega Elaborata organa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda – čiščenje odplak, na spletnih straneh MOP, izhajajo konkretni podatki o predračunski ceni omrežnine in izvajanja storitev za prihodnje obračunsko obdobje 2023 (npr. stroški električne energije, stroški pogonskega goriva, drugi stroški materiala, stroški storitev kot neposredni stroški materiala in storitev, pa tudi drugi neposredni stroški, neposredni stroški dela ,…).[11] V zvezi z izračunom ocenjene vrednosti javnega naročila pa je ugotoviti, da ga ureja zakon, konkretno 24. člen ZJN-3. V zvezi z metodami za izračun po tej določbi IP izpostavlja npr. četrti odstavek, ki določa, citirano: »Naročnik metode, ki se uporabi za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme izbrati z namenom, da se določi takšna ocenjena vrednost, da za oddajo javnega naročila ni treba uporabiti tega zakona. Naročnik prav tako ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognili uporabi tega zakona, razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi.«. Organ je tako kot naročnik in izvajalec javne službe vezan na določena »pravila igre« v postopkih javnega naročanja in tako podvržen nadzoru javnosti ter v skladu z namenom ZDIJZ podvržen transparentnosti svojega dela. Treba je upoštevati tudi vlogo organa, ki opravlja javnopravne naloge, te pa so izrazito namenjene zadovoljevanju javnih potreb.

IP se do testa interesa javnosti, ki ga je v izpodbijani odločbi izpostavil organ, ne opredeljuje, ker pri t.i. absolutno javnih podatkih test interesa javnosti ni predviden. Iz določb 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo varstva poslovne skrivnosti ali notranjega delovanja organa) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

V zvezi z navedbami organa, da organ kot naročnik predmetnega javnega naročila ni oddal, zaradi česar je potrebno izvesti nov postopek oddaje javnega naročila, IP izpostavlja, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za dokumente pravnomočno zaključnega postopka javnega naročila, kar navaja že organ sam. Določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 so sicer specialnejše v razmerju do ZDIJZ, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da gre pri predmetni zadevi za primer, ko je organ odločil zavrniti vse prejete ponudbe in da je ta odločitev organa kot naročnika že pravnomočna. Predmetni postopek javnega naročila, ki ga je organ vodil pod št. JN003822/2022-E01, je torej kot tak že pravnomočno zaključen. Slednje nedvomno izhaja tudi iz podatkov javno dostopnega Portala javnih naročil[12] in dejstva, da je odprt že nov postopek javnega naročila pod št. JN008639/2022-E01. Nadalje IP ugotavlja, da je organ v zvezi s svojo odločitvijo izpostavil  še četrti odstavek 35. člena ZJN-3, v skladu s katerim so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, pred tem datumom pa se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. IP ugotavlja, da se predmetna določba ZJN-3 nanaša na primere, ko je postopek odločanja naročnika v teku. Po oceni IP to povsem jasno izhaja iz same določbe, pa tudi obrazložitve predlagatelja določbe. Iz obrazložitve določbe v Predlogu zakona o javnem naročanju[13] namreč izhaja, citirano: »Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika, predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb, je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika šele od takrat, ko naročnik objavi odločitev o oddaji naročila. V navedenem je zakon o javnih naročilih specialnejši glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.«. Iz obrazložitve predmetne določbe torej izhaja namen zakonodajalca, da zaščiti delo naročnika tekom poteka naročanja, med tem ko gre v obravnavani zadevi za drugačen primer, torej primer, ko je predmetni postopek javnega naročila že pravnomočno zaključen z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb. Poleg tega pa IP ob navedenem izpostavlja še, da glede na načela javnega naročanja po ZJN-3, med katerimi sta tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen) ter načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen), nedvomno ni bil namen zakonodajalca, da ne bi bil transparenten tudi postopek javnega naročila, ki se zaključi o odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb. IP tako, ob upoštevanju predhodno izpostavljenih določb in obrazložitve zakonodajalca, ne more slediti utemeljitvi organa, saj bi to pomenilo, da so takšne odločitve organov povsem izključene iz nadzora javnosti. IP torej sledi navedbam prosilca v zvezi s tem. Nesporna dejstva namreč so, da posamezni organi ocenjene vrednosti javnih naročil objavljajo na Portalu javnih naročil, da so te vrednosti relevantne z vidika izbire postopka javnega naročanja ter da so pri pregledu dopustnih ponudb nato praviloma te vrednosti zgolj merilo pri izbiri ponudnika, saj morajo ponudniki izpolnjevati tudi druge pogoje iz razpisne dokumentacije. Torej tudi v primeru, da bi posamezen ponudnik prilagodil višino svoje ponudbe objavljeni oceni vrednosti javnega naročila, bi moral nedvomno izpolnjevati tudi druge zahteve organa kot naročnika ter nato v primeru izbora izpolnjevati postavljene pogodbene obveznosti.

Ne glede na izpostavljeno določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se IP v nadaljevanju, v zvezi z utemeljitvijo organa v izpodbijani odločbi, na kratko opredeljuje še do izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru za predmetne podatke ni mogoče uveljaviti izjeme notranjega delovanja organa. Elementi, ki morajo biti po navedeni določbi ZDIJZ izpolnjeni pri tej izjemi, v obravnavanem primeru po oceni IP nedvomno niso podani.

Kot že navedeno, gre v obravnavanem primeru za podatke, pripravljene za potrebe izvajanja obvezne gospodarske javne službe in izvedbe postopka javnega naročila, ki jih je organ pripravil na podlagi zahtev predmetnih predpisov, kar izhaja že iz predhodnih navedb IP v zvezi z izjemo varstva poslovne skrivnosti. Nedvomno iz predmetnih podatkov ne izhajajo podatki za notranjo rabo organa, ampak podatki, ki so relevantni navzven, v razmerju do občinskega sveta in subjektov, udeleženih v postopku javnega naročila. Ne gre namreč za interne postopke organa, ki bi predstavljali »notranje razmišljanje organa«, npr. dopise, zapisnike, mnenja, navodila, smernice in druge interne dokumente, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Razlog, da bi prosilec kot zainteresirani ponudnik pridobil podatke o višini zagotovljenih sredstev naročnika in bi na podlagi tega lahko svojo ponudbo prilagodil zagotovljenim sredstvom naročnika, vsekakor ne more predstavljati razloga, da se ti podatki opredelijo kot notranje delovanja organa.

Ker prvi pogoj izjeme notranjega delovanja ni izpolnjen, se IP posebej ni opredelil še do morebitne škode, ki bi organu nastala z razkritjem teh podatkov. Vsekakor mora biti ta s strani organa konkretno izkazana, saj pavšalne navedbe ne zadostujejo za uveljavitev te izjeme. Poleg tega pa je treba na tem mestu poudariti še, da tudi v primeru, če bi bila v obravnavanem primeru izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana, bi bilo treba dostop do teh informacij dovoliti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javne podatke (razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani).

Ker IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da dokumenta Plan stroškov in Izračun ocenjene vrednosti vsebujeta tudi osebne podatke posameznih fizičnih oseb, se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[14] IP ugotavlja, da so podatki o imenih in priimkih, podpisih, izobrazbi ter delovnih mestih oziroma položajih posameznih fizičnih oseb nedvomno osebni podatki.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2[15] (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

IP tako ugotavlja:

-       Ni zakonske podlage za prosto dostopnost podatkov o imenu in priimku, podpisu in delovnem mestu zaposlenih pri organu, ker gre za posameznike, ki niso javni uslužbenci.

-       Niso varovani podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[16] in Zakona o sodnem registru[17]. Varovani torej niso podatki o imenu, priimku, položaju in podpisu zastopnika organa.

Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke v dokumentih Plan stroškov in Izračun ocenjene vrednosti prekriti. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[18].

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[19] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5321387000/2023-03-10

[4] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[5] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[6] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[7] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[8] Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2.

[9] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[10] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[11] https://www.ptuj.si/objava/728851

[12] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=447044

[13] Besedilo predloga zakone je določila Vlada na 47. redni seji 23. 7. 2015, in je dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[14] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[15] Uradni list RS, št. 163/22.

[16] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[17] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[18] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.

[19] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.