prosilec - Komunala Trbovlje d.o.o.

POVZETEK:

V zvezi z dostopom do dokumentacije nadzornega sveta organa je organ izdal odločbo, o stroški pa je odločil z izpodbijanim sklepom. Čeprav je prosilec zahteval dokumente v elektronski obliki in jih je organ tudi imel v tej obliki, je odločil, da ker gre za IJZ postopek, ki se vodi s subsidiarno uporabo določb ZUP, mora vročiti na ta način tudi dokumente, o katerih odloča z osebno vročitvijo. Pri tem se je skliceval na stališče Upravne inšpekcije. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da gre za vprašanje načina dostopa do informacije javnega značaja in ne za vročanje upravnih aktov v upravnem postopku. Način vročanja upravnega akta ne vpliva na način, na katerega se prosilca seznani z vsebino zahtevane informacije javnega značaja, kar je možno tudi s posredovanjem zahtevanih dokumentov na elektronski naslov, če to prosilec zahteva. Zato je IP odločil, da je organ nepravilno zaračunal stroške tiskanja dokumentov, ki jih ima že v elektronski obliki in tudi prosilec jih zahteva v elektronski obliki, a jih je organ pretvarjal v fizično obliko, zato da jih pošilja prosilcu po fizični pošti in ima o tem potrdilo. Iz navedenega razloga je organ neutemeljeno zaračunal znesek tiskanja dokumentov, do katerih je dostop v celoti ugodil in glede zaračunane poštnine. Glede dveh dokumentov, do katerih je organ omogočil delni dostop, pa je IP ugotovil, da to predstavlja manj kot 333 strani oziroma 20 eur, nad katerimi se lahko zaračunajo stroški (prvi odstavek 16. člena Uredbe).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-86/2025/4

Datum: 2. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 3. 2025, zoper sklep Komunale Trbovlje d.o.o., Savinjska cesta 11a, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 05/2024-5 z dne 3. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 6. 3. 2025 zoper sklep Komunale Trbovlje d.o.o., št. 05/2024-5 z dne 3. 3. 2025, se ugodi in se sklep odpravi.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Organ je dne 16. 5. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki je obsegala 4 sklope (v sklopu 1 je prosilec podal 9 vprašanj oziroma zahtev, v sklopu 2 je podal 5 vprašanj oziroma zahtev, v sklopu 3 je podal 2 zahtevi in v sklopu 4 je podal zahtevo in vprašanje). O slednji je organ odločil z odločbo, št. 05/2024-2 z dne 9. 10. 2024, zoper katero je prosilec vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku izdal odločbo št. 090-415/2024/11 z dne 6. 1. 2025, s katero je pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na posredovanje gradiv nadzornega sveta za obdobje od dne 1. 1. 2023 do dne 16. 5. 2024 in v tem delu zadevo vrnil v ponovno odločanje. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil.

(2) V ponovljenem postopku je organ odločal o zahtevi prosilca z dne 16. 5. 2024, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije, ki je bila distribuirana med člane nadzornega sveta Komunale Trbovlje, in sicer na gradivo, ki so ga člani nadzornega sveta prejeli in preučili pred ali med sejo organa, in sicer v obdobju od dne 1. 1. 2023 do dne 16. 5. 2024 ter pri tem izdal odločbo in sklep št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani akt), s katerima je:

- delu zahteve za posredovanje gradiva nadzornega sveta za obdobje od dne 1. 1. 2023 do dne 16. 5. 2024 v celoti ugodil,

- delu zahteve za posredovanje gradiva nadzornega sveta za obdobje od dne 1. 1. 2023 do dne 16. 5. 2024 zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstvo osebnih podatkov) delno ugodil,

- del zahteve za posredovanje gradiva nadzornega sveta za obdobje od dne 1. 1. 2023 do dne 16. 5. 2024 zaradi obstoja izjeme po 2., 3., 8., 9. in 11. točki prvega odstavka zavrnil ter

- del zahteve s sklepom zavrgel, saj je organ prosilcu določeno dokumentacijo že posredoval na podlagi njegovih predhodnih odločitev.

(3) Prosilec je dne 15. 2. 2025 neposredno pri IP vložil pritožbo zoper odločbo in sklep, ki se pri IP vodi pod opravilno številko 090-68/2025. Dne 7. 2. 2025 pa je organ izdal tudi sklep o plačilu stroškov postopka št. 05/2024-4. Z njim je odločil, da mora za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi odločbe št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025 prosilec organu plačati stroške v višini 106,78 EUR, po naslednji specifikaciji: - 467 strani fotokopij formata A4 v višini 28,02 EUR, - 5 strani fotokopij formata A3 v višini 0,65 EUR, - 106 strani barvnih fotokopij formata A4 v višini 66,78 EUR, - poštnina za pošiljanje informacij 11,33 EUR.

(4) Zoper sklep št. 5/2024-4 z dne 7. 2. 2024 je prosilec vložil pritožbo. Po prejemu pritožbe je organ s sklepom št. 05/2024-5 z dne 3. 3. 2025 nadomestil sklep o plačilu stroškov št. 05/2024-4 z dne 7. 2. 2025 in odločil, da mora za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi odločbe št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025 prosilec organu plačati stroške v višini 74,02 EUR, po naslednji specifikaciji: - 467 strani fotokopij formata A4 v višini 28,02 EUR, - 5 strani fotokopij formata A3 v višini 0,65 EUR, - 54 strani barvnih fotokopij formata A4 v višini 34,02 EUR, - poštnina za pošiljanje informacij 11,33 EUR. Iz vsebine sklepa izhaja, da je organ na podlagi 36. člena ZDIJZ in 18. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2016, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ob izdaji odločbe št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025 prosilcu zaradi velikega obsega zahtevane dokumentacije ob posredovanju zahtevanih informacij izdal sklep za plačilo stroškov postopka. Po prejemu pritožbe prosilca zoper sklep št. 5/2024-4 z dne 7. 2. 2024 je organ ponovno preveril vso dokumentacijo, ki je bila posredovana prosilcu in ugotovil, da je prosilcu poslal 54 strani barvnih fotokopij formata A4 in ne 103 strani barvnih fotokopij formata A4, kot je bilo napačno navedeno v sklepu. Na podlagi 242. člena ZUP je zato organ izdal nov sklep o plačilu stroškov postopka in z njim nadomestil prvi sklep o stroških. V skladu z določili Uredbe je organ prosilcu zaračunal zgolj materialne stroške poslane dokumentacije, v skladu z enotnim stroškovnikom, ki ga določa 17. člen Uredbe. Pred izdajo sklepa je organ v skladu z določilom tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ prosilca tudi pisno opozoril na plačilo stroškov. Iz vsebine sklepa pa še izhaja opredelitev organa do pritožbenih navedb prosilca. Organ navaja, da glede načina pošiljanja odločbe in sklepa organa št. 05/2024-3 z dne 7. 3. 2025 s prilogami in pošiljanja sklepa o stroških pojasnjuje, da gre v primeru prosilčeve zahteve za posredovanje informacij javnega značaja za postopek, ki v skladu z določili ZDIJZ poteka v skladu z določbami ZUP. Postopek osebne vročitve odločbe oziroma sklepa, od vročitve katerih začne teči rok, ureja 87. člen ZUP. Ta člen določa, da se tovrstni dokumenti, ki se vročajo v fizični obliki, vročijo tistemu, komur so namenjeni, ter da je potrebno o vročitvi obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico. Organ osebne vročitve po ZUP ne more izvesti na noben drug način, kot s fizično vročitvijo. Organ ne razpolaga z ustreznim informacijskim sistemom za elektronsko vročanje, zato se v primeru, da bi prosilcu odločbo in sklep vročili po elektronski pošti, kot je prosilec zahteval in zaradi česar tudi vlaga pritožbo, sploh ne more šteti, da je dokument prosilcu pravno formalno vročen. Prosilčeva navedba, da je večino gradiva, ki ga je prejel z odločbo, predhodno že prejel v elektronski obliki kot občinski svetnik od občine, za odločanje v tem postopku ni relevantna. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. V postopku po ZDIJZ je bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi občinski svetnik, ki je bil z določenimi podatki seznanjen v tej funkciji (odločba IP št. 090-265/2024/7 z dne 10. 9. 2024). Glede obsega dokumentov je organ pojasnil, da je v skladu z navodili IP, ki jih je podal v odločbi št. 090-415/2024/11 z dne 6. 1. 2025, na podlagi zahteve prosilca: »Prosim za posredovanje dokumentacije, ki je bila distribuirana med člane nadzornega sveta Komunala Trbovlje. Želim pridobiti gradivo, ki so ga člani nadzornega sveta prejeli in preučili pred ali med sejo tega organa. Prosim za posredovanje izključno gradiva, ki se nanaša na obdobje 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024«, pregledal celotno gradivo, ki se je nanašalo na seje Nadzornega sveta organa v času od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024. Gre za gradivo 18. sej nadzornega sveta, kar predstavlja izredno obsežno dokumentacijo, pri kateri je organ, v skladu z navodilom IP za vsak posamezen dokument v tem gradivu natančno opredelil, za kateri dokument gre in v katerem delu kateri od teh dokumentov predstavlja izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Vsi dokumenti so navedeni v izreku odločbe, ki jo je prosilec prejel skupaj z izpodbijanim sklepom. Vsi dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu, so del gradiv posameznih sej nadzornega sveta organa, torej natančno to, kar je prosilec zahteval. Njegova navedba v pritožbi, da mu je organ »namesto zahtevane dokumentacije nadzornega sveta poslal nepomembne dokumente, s katerimi je poskušal organ upravičiti nesmiselne stroške in onemogočiti transparentnost«, je zato v celoti neutemeljena. Prosilec v pritožbi tudi navaja, da naj bi mu organ poslal »3 x enak Gospodarski načrt 2024 (3x 54 strani)«, kar ni res. Dokument Gospodarski načrt za leto 2024, ki ga je Nadzorni svet organa obravnaval na 10. redni seji z dne 14. 3. 2024 je bil prosilcu posredovan samo v enem izvodu. Tudi vsi ostali našteti dokumenti so, kot je razvidno iz odločbe, del gradiv, ki jih je obravnaval Nadzorni svet organa. Prosilcu so bile poslane fotokopije vseh navedenih dokumentov v odločbi, prejel je gradivo v obliki, kot ga je obravnaval Nadzorni svet organa na svojih sejah. Pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na to, da prosilec ni prejel vseh zahtevanih dokumentov se nanaša na vsebino odločbe in ne sklepa o stroških.

(5) Zoper sklep št. 05/2024-5 z dne 3. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) je prosilec vložil pritožbo dne 6. 3. 2025. V njej navaja, da meni, da gre za namerno ustvarjanje nepotrebnih stroškov. Prosilec navaja, da je organ, potem, ko je od njega prejel obvestilo, da bodo zaračunani stroški, dne 31. 1. 2025 po elektronski pošti obvestil, da mu mora vse gradivo, ki obstaja v elektronski obliki posredovati v tej obliki, v fizični obliki pa naj mu dostavi le tiste dokumente, ki ne obstajajo v elektronski obliki. Navaja, da večino dokumentov, ki mu jih je v tem postopku posredoval organ v fizični obliki, je že prej prejel kot občinski svetnik v elektronski obliki. Ti dokumenti so bili s strani organa v elektronski obliki posredovani občini. Meni, da gre za zavestno zavajanje IP, ki naj bi ustvarilo vtis, da je prejel obsežno dokumentacijo nadzornega sveta, čeprav ostajajo ključni dokumenti prikriti. Prosilec zahteva, da IP odpravi izpodbijani sklep in mu posreduje zahtevane informacije. Strinja se s pošiljanjem dokumentov v fizični obliki, če ne obstajajo v elektronski obliki. Ne razume, zakaj je organ fotokopiral barvne kopije in jih barvno fotokopiral, če obstajajo v elektronski obliki. Če je organ želel poslati dokumentacijo po klasični pošti, zakaj je ni poslal na USB ključku oziroma CD, kar je prav tako dokazljivo.

(6) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP. V odstopu je organ navedel, da je iz vložene pritožbe razbrati, da se prosilec pritožuje:

- ker mu je bila zahtevana dokumentacija posredovana v fizični obliki. V zvezi z navedenim je organ pojasnil, da gre v primeru prosilčeve zahteve za posredovanje informacij javnega značaja za postopek, ki v skladu z določili ZDIJZ poteka skladno z določbami ZUP. Organ osebne vročitve po ZUP ne more izvesti na noben drug način, kot s fizično vročitvijo, na kar je bil organ izrecno opozorjen tudi z izdajo zapisnika Inšpektorata za javni sektor št. 0610-545/2023/21 z dne 25. 7. 2024, v katerem je Upravna inšpekcija organu naložila ukrep, da zagotovi, da se bodo v postopkih odločanja o zahtevah prosilcev za dostop do informacij javnega značaja upoštevale zakonske določbe, ki urejajo vročitev dokumentov v fizični obliki. Organ namreč ne razpolaga z ustreznim informacijskim sistemom za elektronsko vročanje, zato se v primeru, da bi prosilcu odločbo pošiljal po elektronski pošti, kot je prosilec zahteval in zaradi česar tudi vlaga pritožbo, sploh ne more šteti, da je dokument prosilcu pravno formalno vročen,

- ker mu je bila poslana dokumentacija, ki jo je že prejel kot občinski svetnik od občine. V zvezi z navedenim je organ pojasnil, da konkretna navedba za ta postopek ni relevantna. Glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do informacij javnega značaja organu postavi občinski svetnik, ki je bil z določenimi podatki seznanjen v tej funkciji (odločba IP št. 090-265/2024/7 z dne 10. 9. 2024),

- ker naj bi mu bila določena dokumentacija posredovana v več enakih izvodih. V zvezi z navedenim je organ pojasnil, da je skladno z navodili IP v odločbi št. 090-415/2024/11 z dne 6. 1. 2025 pregledal celotno gradivo, ki se je nanašalo na seje Nazornega sveta v zahtevanem obdobju. Vsi dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu, so del gradiv posameznih sej nadzornega sveta organa, torej natančno to, kar je prosilec zahteval. Prejel je gradivo v obliki, kot ga je obravnaval Nadzorni svet organa na svojih sejah, pri čemer organ prosilcu ni pošiljal (niti zaračunal materialnih stroškov) za noben dokument, ki ni ustrezal zahtevi prosilca. Prav tako so te navedbe relevantne za odločanje o pritožbi zoper odločbo in ne zoper sklep o stroških postopka,

- določene podatke v dokumentih, je moral organ v postopku priprave dokumentacije delno prekriti oziroma izločiti posamezne dokumente iz sicer obstoječega gradiva Nadzornega sveta organa. Organ sploh ne razpolaga s primernimi orodji, da bi lahko prekrival določene podatke na določenem dokumentu oziroma izločal določene izseke iz dokumentacije, ki obstoji zgolj v elektronski obliki, drugačnega načina, kot da je pregledal vso zadevno dokumentacijo v fizični obliki in pripravil ustrezno obdelan posamezen dokument v fizični obliki za fotokopiranje, organ sploh nima. Vsi dokumenti, ki jih je prejel prosilec, so navedeni v izreku odločbe in so del gradiv posameznih sej nadzornega sveta organa, torej natančno to, kar je prosilec zahteval. Njegova navedba v pritožbi, da mu je organ »namesto zahtevane dokumentacije nadzornega sveta poslal nepomembne dokumente, s katerimi je poskušal organ upravičiti nesmiselne stroške in onemogočiti transparentnost«, je zato v celoti neutemeljena. Prosilec v pritožbi tudi navaja, da naj bi mu organ poslal »3 x enak Gospodarski načrt 2024 (3x 54 strani)« in 2 x enak Rebalans gospodarskega načrta 2023 (2x 20 strani), kar ni res. Dokument Gospodarski načrt za leto 2024, ki ga je Nadzorni svet organa obravnaval na 10. redni seji z dne 14. 3. 2024, je bil prosilcu posredovan samo v enem izvodu - to je edini dokument, ki je bil fotokopiran v barvah, ima 54 strani in toliko strani je organ prosilcu s sklepom tudi zaračunal. Neresnična obtožba prosilca, da je organ pošiljal dokumente v več izvodih, je povsem absurdna - le zakaj bi organ poslal dokument v več izvodih, če pa je zaračunal samo en izvod in bi si s tem samo sam sebi povečeval stroške. Sicer pa tudi organ razpolaga s svojim izvodom vseh dokumentov v fizični obliki, ki so bili prosilcu posredovani in jih lahko IP posreduje, če želi ta preveriti višino poštnine. Dokument Rebalans Gospodarskega načrta 2023 pa je Nadzorni svet organa obravnaval na dveh sejah, in sicer na 2. redni seji dne 6. 6. 2023 in 4. redni seji dne 31. 8. 2023 in ne gre za isti dokument. Tudi vsi ostali našteti dokumenti so, kot je razvidno iz odločbe, del gradiv, ki jih je obravnaval Nadzorni svet organa. Prosilcu so bile poslane fotokopije vseh navedenih dokumentov v odločbi, prejel je gradivo v točno takšni obliki, kot ga je obravnaval Nadzorni svet organa na svojih sejah.

(7) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da se gradivo, ki je predmet obravnavanega postopka, nahaja v zadevah IP št. 090-415/2024 in št. 090-68/2025, zato je relevanten dokumente prenesel v to zadevo.  

Pritožba je utemeljena.

(8) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločitev, v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) Predmet pritožbenega postopka v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja, o čemer je organ odločil v izpodbijanem sklepu o stroških posredovanja informacij javnega značaja.

(10) Nobenega dvoma ni, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronski zapis zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tako v prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Četrti odstavek 36. člena ZDIJZ pa določa, da če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba).

(11) V obravnavani zadevi ni sporno, da je prosilec zahteval informacije v elektronski obliki in da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v elektronski obliki, saj so predmet zahteve gradiva za seje Nadzornega sveta organa. Gradiva za seje Nadzornega sveta organ vodi v posebnem portalu v elektronski obliki, v tej verziji je organ navedeno gradivo IP tudi dostavil v postopku pri IP št. 090-415/2024 in št. 090-68/2025. Sporno pa je, ali je pravilno razumevanje organa, da mora prosilcu dostaviti gradivo z osebno vročitvijo fizično, ker tako določa 87. člen ZUP. Ob tem se organ sklicuje na Zapisnik o ugotovitvah nadzora št. 0610-545/2023/21 z dne 25. 7 2024, ki je bil izveden pri organu. Določba drugega odstavka 17. člena ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, med drugim, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. V zahtevi navede, ali želi vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ pa določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. V skladu z zakonodajo dostopa do informacij javnega značaja je tako del pravice dostopa do informacije javnega značaja, da prosilec izbere eno izmed zakonsko predvidenih obliki dostopa do informacij. V primeru, če organ avtoritativno prosilcu omogoči dostop do druge oblike, gre za kršitev, ki je razlog za pritožbo. ZUP v prvem odstavku 87. člena določa, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se vročajo v fizični obliki, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Drugi dokumenti v fizični obliki se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. V obravnavanem primeru gre za vprašanje načina dostopa do informacij javnega značaja in ne za vročanje upravnih aktov v upravnem postopku. IP razume skrb organa glede vročanja upravnih aktov na podlagi 87. člena ZUP, od vročitve katerih začne teči rok, da se mora organ prepričati o pravilni vročitvi in njenem času. Vendar pa takšna previdnost v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ni na mestu, saj lahko predstavlja kršitev. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje organa na stališče Inšpektorata za javni sektor, Upravne inšpekcije v zapisniku o ugotovitvah nadzora št. 0610-545/2023/21 z dne 25. 7 2024. Kot je razvidno iz šeste strani navedenega zapisnika, mora organ upravne akte vročati v fizični obliki dokler vročitve ni mogoče opraviti v elektronski obliki. Iz 13 opombe, s katero se je predhodno citirani stavek inšpekcijskega zapisnika zaključil, pa izhaja, da način vročanja upravnega akta ne vpliva na način, na katerega se prosilca seznani z vsebino zahtevane informacije javnega značaja, kar je možno tudi s posredovanjem zahtevanih dokumentov na elektronski naslov, če to prosilec zahteva. IP tako zaključuje, da okoliščina, da dokler pri organu še ni mogoče opraviti vročitve v elektronski obliki, da vroča upravne akte z osebno vročitvijo, tudi po stališču Upravne inšpekcije ne pomeni, da organ ne sme omogočiti seznanitev z zahtevanimi informacijami v elektronski obliki na elektronski naslov. 

(12) ZDIJZ v prvem odstavku 34. člena ureja stroške v zvezi z vpogledom, ki ni izbrani način dostopa v obravnavanem primeru, v drugem odstavku pa določa, da za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške. Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 20 eurov (z vključenim DDV). Stroške posredovanja informacij javnega značaja natančneje ureja Uredba v VI. poglavju. Prvi odstavek 16. člena določa, da za posredovanje informacij lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške, kadar ti presegajo 20 eur (z vključenim DDV). V drugem odstavku 16. člena Uredbe so določeni materialni stroški, ki jih organ lahko zaračuna prosilcu: 1. prepis, fotokopije ali nosilec elektronskega zapisa zahtevane informacije, pri čemer se kot prepis šteje izdelava kakršnegakoli dvojnika s tehničnimi sredstvi, 2. pretvorba informacije iz elektronske v fizično obliko, če je informacija izključno v elektronski obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v fizični obliki, 3. pretvorba informacije iz fizične v elektronsko obliko, če je informacija izključno v fizični obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v elektronski obliki, 4. izdelava fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente, 5. poštnina za pošiljanje po pošti. Tretji odstavek določa, kdaj organ ne zaračuna stroškov: 1. za vpogled v dokumente, kadar ne gre za primere iz 4. točke prejšnjega odstavka, 2. za vpogled v dokumente v elektronski obliki, ne glede na izveden delni dostop, če se ga opravi v elektronski obliki, 3. za telefonsko posredovanje informacij, 4. za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za primere iz 3. točke prejšnjega odstavka, 5. za posredovanje informacij po telefaksu, ki skupaj ne presegajo petih strani. Četrti odstavek določa, da organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga. V 17. členu Uredbe je določen enotni stroškovnik materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja (brez DDV): 1. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 eura, 2. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A3 0,13 eura, 3. ena stran fotokopije ali tiskanega večjega formata 1,25 eura, 4. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A4 0,63 eura, 5. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A3 1,25 eura, 6. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega večjega formata 2,50 eura, 7. elektronski zapis na eni zgoščenki CD 2,09 eura, 8. elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R 2,92 eura, 9. elektronski zapis na enem USB-ključku, cena, po kateri je USB-ključek organ nabavil, 10. pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura, 11. pretvorba ene strani dokumenta formata A3 iz fizične v elektronsko obliko 0,20 eura, 12. poštnina za pošiljanje informacij po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne storitve. Uredba v 19. členu ureja delni dostop, in sicer določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče: 1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki, 2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

(13) Z izpodbijanim sklepom je organ prosilcu zaračunal stroške za dostop do dokumentov, o katerih je določil z odločbo št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025, in sicer v višini 74,02 EUR, po naslednji specifikaciji: - 467 strani fotokopij formata A4 v višini 28,02 EUR, - 5 strani fotokopij formata A3 v višini 0,65 EUR, - 54 strani barvnih fotokopij formata A4 v višini 34,02 EUR, - poštnina za pošiljanje informacij 11,33 EUR. Iz izreka odločbe št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025 izhaja, da je organ s 1. točko izreka ugodil zahtevi za dostop do večine dokumentov v celoti. Nadalje je iz 2. točke izreka razvidno, da se v delu, ki se nanaša na gradivo Nadzornega sveta organa za 11. redno sejo z dne 27. 2. 2023, in sicer glede 1. sklepa Sveta delavcev z dne 21. 1. 2023, delno ugodi, in sicer se prekrije imena in priimke zaposlenih delavcev organa. Nadalje se delno ugodi dostop do gradiva 10. redne seje z dne 14. 3. 2024, in sicer se v Poročilu zunanje svetovalke Vanesse Grmek prekrije njen naslov. V preostalem delu je organ zahtevo za dostop zavrnil in zavrgel, torej v zvezi s tem niso nastali nobeni stroški. IP ugotavlja, da je bilo ugotovljeno zgoraj, da je organ nepravilno zaračunal stroške tiskanja dokumentov, ki jih ima že v elektronski obliki in tudi prosilec jih zahteva v elektronski obliki, a jih pretvarja v fizično obliko, zato da jih pošilja prosilcu po fizični pošti in ima o tem potrdilo. Iz navedenega razloga je organ neutemeljeno zaračunal znesek tiskanja dokumentov, do katerih je dostop v celoti ugodil. Mednje sodi tudi zaračunanje 54 strani barvnih fotokopij za dokument Gospodarski načrt za leto 2024. Prav tako je neutemeljeno zaračunal znesek poštnine za pošiljanje informacij po pošti, saj jih je prosilec zahteval na svoj elektronski naslov. Glede dveh dokumentov, do katerih je organ omogočil delni dostop, in sicer glede Poročila zunanje svetovalke Vanesse Grmek (ki se nahaja na eni strani) in 1. sklepa Sveta delavcev z dne 21. 1. 2023, v katerem je prekril imena in priimke zaposlenih delavcev organa, pa bi organ lahko zaračunal pretvorbo iz elektronske verzije v fizično verzijo zaradi namena delnega dostop in kasneje spet nazaj v elektronsko, a kot je razvidno iz obsega dokumentov teh dveh dokumentov, to predstavlja manj kot 333 strani. Prvi odstavek 16. člena Uredbe namreč določa, da organ prosilcu zaračuna le materialne stroške, kadar ti presegajo 20 eur (z vključenim DDV).

(14) Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani sklep odpravil.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke