prosilec - Komunala Trbovlje d.o.o.

POVZETEK:

Organ je v ponovljenem postopku zahtevi prosilca ugodil in delno ugodil, v delu pa jo je zavrnil v celoti oziroma zahtevo v delu, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s predhodnimi odločbami, zavrgel. Prosilec je vložil pritožbo zoper zavrnilni del odločbe (3. točko izreka) ter zoper sklep. IP je nato v pritožbenem postopku pritožbo prosilca, ki se je nanašala na sklep, zavrnil v celoti, glede 3. točke izreka izpodbijane odločbe pa v delu. Dostop do zahtevanih dokumentov je organ v 3. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil na podlagi izjem od dostopa po 2., 3., 8., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se je v pritožbenem postopku opredelil do vsake od teh izjem po posameznih zadevnih dokumentih, pri tem v primeru obstoja izjeme pri posameznem dokumentu upošteval še izjeme od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ter odločil o dostopu do zahtevanih dokumentov upoštevaje določbe o delnem dostopu. IP se je opredelil tudi do posameznih navedb prosilca in stranskega udeleženca ter odločil o zahtevi stranskega udeleženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-68/2025/22

Datum: 13. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena, prvega odstavka 252. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 2. 2025, zoper odločbo in sklep JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o., Savinjska cesta 11A, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožbi prosilca z dne 15. 2. 2025 se delno ugodi. Odločba JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o., št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025, se delno odpravi in se odloči:

1.1.

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati:

-       Pogodbo o odkupu električne energije št. 138/2022 z dne 9. 12. 2022, na način, da v 10. členu pogodbe prekrije podatke o imenih, priimkih, telefonskih številkah in naslovih elektronske pošte pooblaščenih skrbnikov pogodbe na strani prodajalca in kupca;

-       Ponudbo … za korporativno zavarovalno zaščito članov organov vodenja in nadzora z dne 12. 5. 2023, na način, da v ponudbi prekrije podatke o imenu in priimku ter delovnem mestu osebe, ki je ponudbo pripravila;

-       Pogodbo za klasični limit na poslovnem računu z dne 16. 2. 2023, na način, da prekrije pri členu XII. Pošiljanje obvestil podatke o imenu, priimku in telefonski številki na strani imenitnika računa ter podatke o imenu in priimku svetovalke za podjetje pri podpisnikih;

-       Kupoprodajno pogodbo za zemeljski plin št. 174/2023 z dne 23. 12. 2022 ter aneks št. 1 in aneks št. 2 h Kupoprodajni pogodbi št. 174/2023, na način, da v pogodbi prekrije podatke o telefonski številki pri kontaktnih podatkih prodajalca ter telefonski številki in naslovu elektronske pošte pri kontaktnih podatkih kupca;

-       Gradbeno pogodbo št. 364/2019/NAR z dne 23. 12. 2019, na način, da v pogodbi prekrije podatke o imenih, priimkih in naslovih elektronske pošte predstavnikov pogodbenih strank v 48. členu;

-       Poročilo Odvetniške pisarne … za revizijsko družbo za leto 2022 z dne 6. 3. 2023, na način, da v besedilu prekrije podatke o imenu in priimku fizične osebe kot tožeče in tožene stranke;

-       Oceno verjetnosti izida sodnih postopkov Odvetniške pisarne … z dne 24. 5. 2023, brez prilog, na način, da v dokumentu prekrije:

• podatke o imenu in priimku fizične osebe kot tožeče in tožene stranke,

• zadnji stavek drugega odstavka dokumenta, ki se začne z besedilom »Glede na postavljene …«;

• tretji stavek tretjega odstavka, ki se začne z besedilom »Tudi v tem sodnem postopku …«;

-       Mnenje Odvetniške pisarne … z dne 10. 2. 2023, na način, da v dokumentu prekrije:

• podatke o imenu in priimku fizične osebe kot tožeče in tožene stranke,

• podatke o naslovu elektronske pošte zaposlene pri organu,

• razloge za uveljavljanje nepremoženjske škode na podlagi druge pripravljalne vloge, med besedilom "... tožbene navedbe glede nepremoženjske škode, in sicer: … ter »Tožeča stranka kronološko …«,

• besedilo petega odstavka na zadnji strani, ki se začne z besedilom »Moje mnenje je …«,

• besedilo šestega odstavka na zadnji strani za besedilom, ki sledi drugemu stavku tega odstavka, pa do konca odstavka;

-       Pravno mnenje odvetnika … glede morebitnega uveljavljanja odgovornosti organov upravljanja in nadzora v družbi št. 907/2022 z dne 28. 20. 2022, na način, da v dokumentu prekrije podatke o imenih in priimkih ter delovnih mestih fizičnih oseb, razen podatkov o imenih, priimkih in položajih poslovodstva organa in odvetnikov;

-       Poročilo za revizijsko družbo odvetnika … št. 926/2023 z dne 6. 3. 2023, na način, da prekrije besedilo od tretjega odstavka pod naslovom »Sodni postopek« za besedilom »… sklenjeni ali ne.« do predzadnjega odstavka, ki se začne z besedilom »V kolikor …«;

-       Gospodarski načrt za leto 2024 z dne 28. 11 2023, na način, da v dokumentu prekrije osebne podatke zaposlenih, razen podatkov o imenu in priimku direktorja;

-       ocene denarnega toka, posredovane za 1., 2., 4., 5., 8. in 11. redno sejo Nadzornega sveta, na način, da v dokumentih prekrije podatke o imenih, priimkih, izobrazbi in znanstvenih nazivih zaposlenih, razen podatkov o imenu in priimku ter podpisu direktorja;

-       Obrazložitev popravka Ocene denarnega toka z dne 7. 7. 2023 za 3. redno sejo Nadzornega sveta, na način, da v obrazložitvi prekrije podatke o imenih, priimkih, izobrazbi, znanstvenih nazivih, delovnih mestih in podpisih zaposlenih;

-       Podatke iz izkaza poslovnega izida za 1. redno sejo Nadzornega sveta;

-       Oceno prilivov in odlivov finančnih sredstev za obdobje od 1. 1. 2022 do 31.12. 2023, za 7. izredno sejo Nadzornega sveta;

-       ­Oceno prilivov in odlivov finančnih sredstev za obdobje od 1. 11. 2022 do 31.12. 2023, za 11. redno sejo Nadzornega sveta;

-       Analizo in strokovno mnenje: Investicija v sončno elektrarno s hranilnikom energije, na način, da v dokumentu prekrije podatke o imenih, priimkih, znanstvenem nazivu in izobrazbi posameznih fizičnih oseb, razen podatkov o imenu, priimku in vrsti zastopstva odgovorne osebe na strani naročnika projekta ter imenu, priimku in izobrazbi vodje projekta;

-       elektronsko komunikacijo med direktorjem organa in direktorjem občinske uprave OBČINE TRBOVLJE med 28. 6. 2023 in 4. 7. 2023, na način, da v elektronskih sporočilih prekrije:

• podatke o imenih, priimkih, izobrazbi, telefonskih številkah in naslovih elektronske pošte posameznih fizičnih oseb, razen podatkov o imenu in priimku direktorja organa ter imenih, priimkih in delovnih mestih javnih uslužbencev občine,

• odstavek, ki se začne z besedilom »Glede omenjenega …« v elektronskem sporočilu z dne 4. 7. 2023,

• odstavek, ki se začne z besedilom »Z vaše strani …« v elektronskem sporočilu z dne 28. 6. 2023,

• besedilo stavka, ki se začne z besedilom »Glede na vsebino sklepa …« v elektronskem sporočilu z dne 28. 6. 2023;

-       dokument Fotovoltaika s hranilniki z dne 22. 2. 2023;

-       Predstavitve projektov;

-       Idejne rešitve za uporabo alternativnega energenta za daljinsko ogrevanje;

1.2 V delu zahteve, ki se nanaša na pripadajočo dokumentacijo h Gradbeni pogodbi št. 364/2019/NAR z dne 23. 12. 2019, se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zoper odločbo zavrne.

3. Pritožba prosilca z dne 15. 2. 2025 zoper sklep JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o., št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025 se zavrne.

4. Zahteva … za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

5. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Organ je 16. 5. 2024 prejel zahtevo, ki je obsegala 4 sklope (v sklopu 1 je prosilec podal 9 vprašanj oziroma zahtev, v sklopu 2 je podal 5 vprašanj oziroma zahtev, v sklopu 3 je podal 2 zahtevi in v sklopu 4 je podal zahtevo in vprašanje). O slednji je organ odločil z odločbo in sklepom, št. 05/2024-2 z dne 9. 10. 2024, zoper katero je prosilec vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku izdal odločbo št. 090-415/2024/11 z dne 6. 1. 2025, s katero je pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na posredovanje gradiv Nadzornega sveta organa (v nadaljevanju: NS) za obdobje od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024, in v tem delu zadevo vrnil v ponovno odločanje. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil.

(2) V ponovljenem postopku je organ odločal o zahtevi prosilca po dostopu do dokumentacije, ki je bila distribuirana med člane NS, in to je gradivo, ki so ga prejeli in preučili pred ali med sejo v obdobju od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo in sklepom št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delu zahteve ugodil v celoti, del zahteve delno zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ  del zahteve zavrnil v celoti zaradi obstoja izjem po 2., 3., 8., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter del zahteve zavrgel s sklepom, ker je določeno dokumentacijo prosilcu že posredoval na podlagi predhodnih odločitev.

(3) Prosilec je 15. 2. 2025 neposredno pri IP vložil pritožbo. Navedel je, da mu organ ni posredoval zahtevanega gradiva ter obširneje pojasnil razloge, zaradi katerih meni, da mu organ prikriva informacije. Vztraja pri posredovanju celotnega zahtevanega gradiva NS za obdobje od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024, vključno:

- s podpisanimi zapisniki NS s strani predsednika, ki potrjujejo zakonitost odločitev,

- z gradivom, ki so ga pred ali na seji prejeli člani Nadzornega svet, torej dokumentacijo, na podlagi katere so sprejemali odločitve,

- s prilogami in sklepi, ki določajo ključne usmeritve poslovanja,

- odvetniškimi mnenji, ki so bila pridobljena za pravne analize in svetovanja,

- z izdelano oceno verjetnosti izida sodnih postopkov, podano s strani Odvetniška pisarne …, ki ocenjuje pravno tveganje,

- s sodnimi in izvensodnimi poravnavami, ki vplivajo na poslovanje podjetja, itd..

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je IP, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

(5) IP je za obravnavo pritožbe prevzel določeno dokumentacijo iz zadeve št. 090-415/2024, z dopisom št. 090-68/2025/3 z dne 27. 3. 2025 pa pozval organ na posredovanje preostale zadevne dokumentacije in ustreznih pojasnil.

(6) Ker je IP pri pregledu dokumentov prvostopne zadeve ugotovil, da organ v postopek odločanja ni pozval strank, na katere pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločitev, je skladno s 44. členom ZUP to storil IP.

(7) Družba … (v nadaljevanju: …) je stransko udeležbo priglasila z odgovorom št. DZI/25-92 z dne 15. 4. 2025. Navedla je, da je zahtevana pogodba poslovna skrivnost na podlagi 6. člena ZDIJZ. Po Pravilniku o varovanju informacij, oseb in premoženja v … z dne 20. 1. 2025 so zavezani med drugim tudi vsi pogodbeniki ter tretje osebe, ki imajo dostop do podatkov in informacij (2. člen). Dejstvo, da gre za poslovno skrivnost, pa je jasno zabeležila tudi na sami pogodbi z oznako »zaupno-poslovna skrivnost«. Glede na navedeno vztraja, da se zahteva prosilca za dostop zavrne.

(8) Stransko udeležbo je z dopisom z dne 17. 4. 2025 priglasila tudi družba … (v nadaljevanju: …). V zvezi z zahtevano kupoprodajno pogodbo uveljavlja izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS), se je opredelila do kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Dodatno je iz previdnosti še izpostavila, da prosilec niti ne zahteva osnovnih podatkov o sklenjenih poslih v smislu 6.a člena ZDIJZ, temveč zahteva vse gradivo NS, zato meni, da zadevne pogodbe ni mogoče razkriti niti na tej podlagi, saj je zahteva prosilca vseobsežna, kar je mnogo obširneje od možnosti zahtevati informacije po 6.a členu ZDIJZ. Poleg tega je izpostavila, da bi v primeru ugoditve pritožbi, po svoji vsebini in pravnih učinkih to predstavljalo poseg v njene človekove pravice in temeljne svoboščine po 2., 33., 67. in 74. členu Ustave Republike Slovenije. Razkritje pogodbe bi namreč predstavljalo kršitev načela pravne države ter nedopustno poseglo v njeno pravico do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude. Meni namreč, da želi prosilec z neutemeljeno zahtevo nedopustno posegati v njeno poslovno skrivnost, s čimer ji med drugim onemogoča normalno in konkurenčno poslovanje na trgu. Po njenem mnenju je izpolnjen tudi pogoj po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, če bi IP omogočil dostop do poslovnih skrivnosti zasebnih subjektov kot je sama, ter bi lahko s tem povzročil ugoditev zahtevam, namenjenim izkrivljanju konkurence ali oškodovanju legitimnih interesov zasebnih subjektov. Odgovoru je priložila Pravilnik o ravnanju z zaupnimi podatki in o načinu varovanja zaupnih podatkov.

(9) … (v nadaljevanju: ...), je v odgovoru z dne 16. 4. 2025 navedla, da stranske udeležbe na priglaša. IP je hkrati obvestila tudi, da zahtevane informacije (Ponudba v zvezi s korporativno zavarovalno zaščito članov organov vodenja in nadzora z dne 12. 5. 2023) za družbo ne predstavljajo ene izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a oziroma prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(10) Odvetnik … je v svojem odgovoru z dne 16. 7. 2025 navedel, da ne priglaša stranske udeležbe, da sta bili zadevno poročilo in mnenje pripravljeni po naročilu organa in kot taka dokumenta ne vsebujeta podatkov o poslovanju njegove pisarne, ki bi spadali med izjeme po 6. členu ZDIJZ, lahko pa vsebujeta podatke o poslovanju organa, ki spadajo med zakonske izjeme.

(11) Prav tako stranske udeležbe, kljub pravilni vročitvi in poteku postavljenega roka, niso priglasile družba …, družba … in družba ….

(12) Glede Odvetniške pisarne … pa je IP ugotovil, da je bil subjekt izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije.[1]

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(13) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo in sklep v delu, v katerem ju prosilec izpodbija. Odločitev tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(14) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija 3. točko izreka odločbe in 1. točko izreka sklepa, št. 05/2024-3 z dne 7. 2. 2025, zato IP preostalega dela odločbe v tem pritožbenem postopku ni presojal.

(15) Nadalje IP po vpogledu v Register zavezancev za informacije javnega značaja[2] ugotavlja, da je organ zavezanec po ZDIJZ kot:

- gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava; in

- javno podjetje kot izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o..

(16) Ne glede na podatke iz navedenega registra pa IP ugotavlja še:

- Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS) je predvidel možnost zagotavljanja gospodarske javne službe v javnem podjetju ter pri tem predpisal temeljne značilnosti in dejavnosti. Nadalje je ugotoviti, da je organ ustanovila občina z oblastnim aktom, in sicer ravno zaradi opravljanja dejavnosti obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb ter drugih dejavnosti, na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni, odloki ustanovitelja in drugi predpisi, kot to izhaja iz 1. in 10. člena Odloka o ureditvi statusa javnega podjetja Komunala TRBOVLJE, d.o.o. (v nadaljevanju: Odlok). Iz Odloka pa izhaja tudi, da izvaja organa določena javna pooblastila (12. člen). Za druge občine lahko gospodarske javne službe opravlja samo po predhodnem soglasju ustanovitelja in pod pogojem, da ne bo ogroženo opravljanje javnih služb za občino ustanoviteljico (peti odstavek 10. člena Odloka).

- Dejavnost organa je izrazito v javnem interesu, saj opravlja naloge na področju izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, ki so nedvomno namenjene zadovoljevanju javnih potreb. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (drugi odstavek 2. člena ZGJS). Slednje izhaja tudi iz Odloka, ki določa, da lahko organ poleg dejavnosti gospodarskih javnih služb opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti oziroma ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe in boljši izkoriščenosti kapacitet, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (tretji odstavek 11. člena). Dejavnosti družbe pa lahko sicer spremeni samo s spremembo tega odloka (četrti odstavek 11. člena). Poleg tega Odlok izrecno določa tudi, da prednostno opravlja tiste dejavnosti iz 11. člena, ki so z odloki ustanovitelja in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba (prvi odstavek 12. člena). 

- Občina Trbovlje je ustanoviteljica in edini družbenik organa (6. člen Odloka), ki svoje pravice izvršuje preko NS, v katerem ima večino. NS je namreč tisti, ki nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja (prvi odstavek 24. člena Odloka). Sicer pa v skladu z 19. členom Odloka izvršuje ustanoviteljske pravice organa kot ustanovitelja občinski svet občine, ki tako na predlog župana odloča o spremembah/dopolnitvah tega odloka, uporabi bilančnega dobička, izvolitvi svojih članov v nadzorni svet, pokrivanju izgub, cenah in drugih oblikah plačevanja komunalnih storitev, prenehanju in statusnem preoblikovanju javnega podjetja, ….

Na podlagi zgoraj navedenih kriterijev (torej določb ustanovitvenega akta, dejavnosti organa in pravic občine kot ustanoviteljice), ki se uporabljajo za presojo, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, IP brez dvoma ugotavlja, da je organ ne samo izvajalec javne službe, ampak tudi oseba javnega prava, osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.[3] Organ je torej kot javno podjetje in oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu, ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki organ zavezujejo.

(17) IP poudarja, da je ne glede na to, da organ opravlja določeno dejavnost na trgu, primarno treba upoštevati razlog za njegovo ustanovitev, ki je v opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb, pridobivanje dobička pa je podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Poleg tega pa tudi večinski nadzor občine kot ustanoviteljice ni omejen zgolj na dejavnost organa kot izvajalca lokalne gospodarske službe. NS tako med drugim pregleduje in preverja knjige ter dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, nadzoruje vodenje poslov (prvi odstavek 22. člena Odloka). IP tako pri presoji obstoja informacije javnega značaja z vidika delovnega področja organa izhaja iz ZGJS in Odloka. Smiselno enako odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 je treba upoštevati medsebojno povezanost vseh virov sredstev. Po mnenju IP je treba tudi v obravnavanem primeru šteti, da so s sredstvi javnih financ mišljena vsa sredstva, ki jih organ pridobiva na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 8. člena ZGJS (s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti) in predpisanih v 39. členu Odloka (s plačili za storitve, prodajo blaga in storitev, iz državnega proračuna, …).

(18) Namen ustanovitve organa, vpliv in nadzor občine kot ustanoviteljice na poslovanje organa ter naravo primarnih dejavnosti organa nedvomno kažejo na to, da zahtevanih informacij ni mogoče izločiti iz sfere nadzora javnosti. IP pa pripominja še, da je treba pri opredelitvi javnega podjetja in s tem organa po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ izhajati iz pridevnika »javno«. Za terminom javno podjetje se skriva nekaj drugega kot je običajna gospodarska družba, za javna podjetja velja namreč drugačen, to je javnopravni režim.[4]

(19) IP ugotavlja še, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP.

(20) Upoštevaje predhodno navedeno so pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru izpolnjeni.

K SKLEPU:

(21) S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je organ zavrgel zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na zapisnike NS v obdobju od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024. Kot že zgoraj navedeno, je prosilec 16. 5. 2024 na organ naslovil zahtevo, ki je vsebovala več sklopov, pri čemer je v enem od teh sklopov zahteval posredovanje dokumentacije, ki je bila distribuirana med člane NS v obdobju od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024. Prav tako je v istem sklopu, za enako časovno obdobje, od organa zahteval posredovanje zapisnikov NS, ki so bili potrjeni skladno s 15. členom Poslovnika nadzornega sveta. O zahtevi, tudi o citiranih sklopih, je organ odločil z odločbo in sklepom št. 05/2024-2 z dne 9. 10. 2024. Z navedenim sklepom je organ med drugim zavrgel zahtevo prosilca po posredovanju zapisnikov NS v obdobju od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024 z obrazložitvijo, da je bilo o dostopu do zapisnikov v tem obdobju že odločeno na podlagi njegovih preteklih odločitev. Zoper ta del sklepa z dne 9. 10. 2024 prosilec ni vložil pritožbe, zato je ta del sklepa postal pravnomočen.

(22) Kot že zgoraj navedeno, je organ na podlagi odločbe IP, št. 090-415/2024/11 z dne 6. 1. 2025, v ponovljenem postopku odločal o zahtevi prosilca z dne 16. 5. 2024, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije, ki je bila distribuirana med člane NS, in sicer na gradivo, ki so ga člani NS prejeli in preučili pred ali med sejo organa v obdobju od 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024. Organ je med drugim ugotovil, da zahtevi prosilca ustrezajo tudi zapisniki NS, pri čemer je zahtevo prosilca v tem delu zavrgel, saj je bilo o dostopu do slednjih že pravnomočno odločeno (zapisniki NS so bili prosilcu posredovani na podlagi odločbe organa št. 01/2024 z dne 12. 3. 2024 in št. 04/2024-2 z dne 3. 9. 2024).

(23) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa neutemeljena, zato jo je IP zavrnil na podlagi prve točke 248. člena ZUP.

K ODLOČBI:

(24) S 3. točko izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje določenega zahtevanega gradiva zaradi obstoja izjem po 2., 3., 8., 9. in 11. točki prvega odstavka ZDIJZ. Presoja IP se tako v nadaljevanju osredotoča na zakonitost odločitve organa po posameznih izjemah od prostega dostopa. IP ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe organa ne obsega nobenih konkretnih argumentov za zavrnitev dostopa, pa bi jih morala. Takšno pavšalno in nekonkretizirano odločanje organa namreč ne zadosti določbam ZUP.

Izjema varstva osebnih podatkov

(25) Organ je zaradi izjeme varstva osebnih podatkov prosilcu zavrnil dostop do dopisa kadrovske službe direktorju ter pregleda osnovnih bruto plač zaposlenih. IP po vpogledu v navedena dokumenta ugotavlja, da:

- se vsebina elektronskega dopisa kadrovske službe nanaša na trajanja delovnega razmerja dveh zaposlenih in vsebuje konkretne navedbe glede posameznikov;

- pregled osnovnih bruto plač zaposlenih pri organu predstavlja tabelo s stolpcem »Vrsta dela/opis DM« in »Bruto znesek osnovne plače«.

(26) Upoštevaje pojem osebnega podatka, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[5], predstavljajo podatki o imenu, priimku, delovnem mestu, plači ter okoliščinah prenehanja delovnega razmerja nedvomno osebne podatke. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

(27) IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje zadevnih podatkov glede delovnega razmerja dveh zaposlenih pri organu ter podatkov o podpisniku elektronskega sporočila z dne 6. 3. 2023, in prav tako ne za razkritje podatkov iz pregleda osnovnih bruto plač za mesec julij 2023. Zaposleni pri organu namreč niso javni uslužbenci oziroma javni funkcionarji. Slednje izhaja iz tretjega odstavka 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU), ki določa, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. IP tako zaključuje, da je odločitev organa v tem delu zahteve pravilna. Ni zakonite pravne podlage za razkritje osebnih podatkov posameznih fizičnih oseb, ki torej niso javni uslužbenci oziroma funkcionarji, ter vseh podatkov, na podlagi katerih so te fizične osebe določene oziroma določljive. In ker bi s prekritjem podatkov o imenih in priimkih ter delovnih mestih lahko bili posamezni zaposleni določeni oziroma določljivi, uporaba t.i. delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ne pride v poštev. Za opredelitev osebnega podatka namreč zadostuje že, da so posamezniki določljivi v ožjem okolju.

Izjema poslovne skrivnosti

(28) Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil dostop do določene dokumentacije zaradi obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer je na tej podlagi zavrnil dostop do:

- Pogodbe za klasični limit na poslovnem računu z dne 16. 2. 2023,

- Kupoprodajne pogodbe št. 174/2023 z dne 23. 12. 2022 ter Aneksa št. 1 in 2 h Kupoprodajni pogodbi št. 174/2023 z dne 14. 4. 2023,

- Pogodbe o odkupu električne energije št. 138/2022 z dne 9. 12. 2022,

- Ponudbe … z dne 12. 5. 2023,

- Gradbene pogodbe št. 364/2019/NAR z dne 24. 12. 2019.

(29) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 tako v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 s tem napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. IP ugotavlja, da so presojane pogodbe nastale po uveljavitvi ZPosS, zato je pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

(30) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(31) Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu Predloga Zakona o poslovni skrivnosti (javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora), poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.[6] V zvezi z navedenim IP izpostavlja, da varovanje poslovne skrivnosti zahteva primarno aktivno ravnanje tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je tako primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, in ki mora v postopku tako zatrjevati kot izkazati obstoj navedene izjeme. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[7]

(32) V primeru, da so pogoji za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni, pa je treba upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Kot javne npr. določa ZDIJZ podatke o porabi javnih sredstev. V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[8] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[9] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih.

Pogodba o odkupu električne energije št. 138/2022 z dne 9. 12. 2022

(33) Pogodba o odkupu električne energije št. 138/2022 z dne 9. 12. 2022 je bila sklenjena med družbo … in organom. IP po vpogledu v pogodbo ugotavlja, da je predmet pogodbe odkup električne energije, pri čemer nastopa organ kot prodajalec oziroma proizvajalec, družba pa kot kupec oziroma odjemalec. Kljub pravilni in izkazani vročitvi ter poteku postavljenega roka družba … stranske udeležbe ni priglasila.

(34) Upoštevaje kriterije, ki morajo biti po 2. členu ZPosS izpolnjeni, da lahko podatke opredelimo kot poslovno skrivnost, IP ugotavlja:

- Zahtevani podatki iz pogodbe nedvomno niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj gre za sklenjeni posel med dvema poslovnima subjektoma, pri čemer eden od njiju deluje na konkurenčnem trgu v celoti.

- IP po vpogledu v podatke ocenjuje, da potencialno imajo podatki zadevne pogodbe tržno vrednost, saj bi morebitno razkritje teh podatkov lahko škodovalo poslovnim in finančnim interesom družbe, ki deluje na trgu, s čimer je izpolnjen drugi kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Nedvomno ima vsaka pogodba med dvema poslovnima subjektoma določeno tržno vrednost.

- Glede tretjega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti pa IP ugotavlja, da imetnika poslovne skrivnosti v danih okoliščinah nista razumno ukrepala, da jo ohranita kot skrivnost. Družba …, ki nastopa na konkurenčnem trgu, stranske udeležbe ni priglasila. Podpisnika pogodbe nista IP predložila nobenega ustreznega pisnega akta, ki bi opredeljeval zadevno pogodbo kot poslovno skrivnost, prav tako pogodba ni označena kot poslovna skrivnost ali z drugo obliko zaupnosti. Zadevna pogodba sicer v 13.5. členu zavezuje k varovanju poslovne skrivnosti pogodbeni stranki, določa pa tudi, da se določila o poslovni skrivnosti ne uporabljajo za podatke, ki jih je potrebno na podlagi veljavnih predpisov posredovati za to upravičenim subjektom, kot je to v obravnavanem primeru.

(35) Glede na to, da družba, ki deluje na konkurenčnem trgu, ni priglasila stranske udeležbe, niti niso podani vsi trije pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS, IP zaključuje, da izjema varstva poslovne skrivnosti pri Pogodbi o odkupu električne energije št. 138/2022 z dne 9. 12. 2022, ni podana. In tudi če bi bila pri tej pogodbi podana poslovna skrivnost, bi bila pogodba javno dostopna na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej z vidika porabe javnih sredstev, katere pojem je IP izpostavil v 32. točki obrazložitve te odločbe. Predstavlja namreč podatke o poslovanju in odločitvah organa pri sklepanju posla prodaje električne energije ter s tem na gospodarjenje s sredstvi organa.

(36) IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da pogodba vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, in sicer o imenih, priimkih, telefonskih številkah, naslovih elektronske pošte, položajih in podpisih. Upoštevaje predhodno navedene določbe o osebnih podatkih IP tako ugotavlja:

- Niso varovani podatki o imenu in priimku ter vrsti zastopanja družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev.

- Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenih, priimkih, telefonskih številkah in naslovih elektronske pošte pooblaščenih oseb na strani kupca in prodajalca. IP je zato odločil, da je organ dolžan te podatke prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ne gre namreč za javne uslužbence, predhodno navedene osebe oziroma osebe, katerih posamezni podatki so javni. Podatki o telefonski številki in naslovu e-pošte posamezne fizične osebe pa niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor, razen če so ti podatki javno objavljeni na spletnih straneh posameznega subjekta kot delodajalca.[10] Po 92. členu ZVOP-2 lahko namreč osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki).

Ponudba … za korporativno zavarovalno zaščito članov organov vodenja in nadzora z dne 12. 5. 2023

(37) Ta ponudba predstavlja dokument zavarovalne družbe, posredovan organu kot ponudba s prilogami (vprašalniki), nanaša pa se na zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora.

(38) Upoštevaje predhodno navedene določbe 2. člena ZPosS IP ugotavlja, da bi ta dokument lahko opredelila kot svojo poslovno skrivnost primarno zavarovalna družba, ki nastopa na konkurenčnem trgu zavarovanj, vendar ravno ta družba tega ni storila. Glede na to, da je zavarovalna družba, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, v svojem odgovoru IP izrecno navedla, da ne priglaša stranske udeležbe in da zahtevana informacija ne predstavlja ene izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, IP zaključuje, da izjema poslovne skrivnosti pri tej ponudbi s prilogami ni podana. Upoštevaje navedene okoliščine v obravnavanem primeru organ nedvomno ni imel nobene podlage za zavrnitev dostopa do te dokumentacije, saj je kot javno podjetje in oseba javnega prava podvržen javnemu nadzoru, ki z vidika porabe javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ seže tudi na področje sklepanja zavarovanj. Takšne odločitve organa namreč predstavljajo podatke o poslovanju in odločitvah organa, ki imajo določene finančne posledice. Poleg tega je ugotoviti, da organ tudi pri tej pogodbi ni konkretno izkazal obstoja pogojev za poslovne skrivnosti.

(39) IP pa po uradni dolžnosti ugotavlja še, da vsebuje ponudba določene osebne podatke, in sicer o imenu, priimku in delovnem mestu osebe, ki je ponudbo pripravila. Za razkritje teh podatkov ni pravne podlage, upoštevaje predhodno navedene določbe o varstvu osebnih podatkov, zato je organ dolžan te podatke prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Pogodba za klasični limit na poslovnem računu z dne 16. 2. 2023

(40) Ta dokument predstavlja pogodbo med družbo ... in organom z dne 16. 2. 2023, ki se nanaša na limit organa, in kot taka med drugim obsega podatke o višini in trajanju limita, obrestni meri, zamudni obrestni meri, obračunu in plačilu obresti, nadomestilu za opravljene storitve, zavarovanjih, jamstvih, …

(41) Že iz naziva dokumenta izhaja, da gre za pogodbo, sklenjeno med dvema poslovnima subjektoma, pri čemer banka nedvomno nastopa na konkurenčnem trgu sklepanja takšnih pogodb. IP ne dvomi, da tudi ti zahtevani podatki iz konkretne pogodbe med dvema poslovnima subjektoma, nedvomno niso splošno znani, da imajo določeno tržno vrednost in da je izpolnjen tudi tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Pri tem dokumentu je stranski udeleženec, torej banka, priglasil stransko udeležbo ter obstoj poslovne skrivnosti utemeljil na določbah Pravilnika o varovanju informacij, oseb in premoženja v …. Med drugim je izpostavil drugi odstavek 15. člena tega pravilnika, ki določa, da vse informacije, dokler niso javno objavljene, štejejo za poslovno skrivnost in jih je prepovedano razkrivati. Dejstvo pa je tudi, da je banka dokument jasno označila kot poslovno skrivnost tudi na sami pogodbi kot »Zaupno – poslovna skrivnost«. IP tako zaključuje, da so pri tej pogodbi izpolnjeni vsi trije pogoji po 2. členu ZPosS, kar pomeni, da je izjema poslovne skrivnosti pri Pogodbi za klasični limit na poslovnem računu vsled navedenemu podana.

(42) Nadalje IP z vidika porabe javnih sredstev ugotavlja, da se vsebina pogodbe nanaša na limit organa, torej na prekoračitev pozitivnega stanja na poslovnem računu organa za obdobje 20. 2. do 29. 12. 2023. Glede na že navedena dejstva glede zavezanosti organa po ZDIJZ in njegovega delovanja v javnem interesu, IP zaključuje, da je Pogodba za klasični limit na poslovnem računu z dne 16. 2. 2023 prosto dostopna na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker se nanaša na razpolaganje s sredstvi organa. Poleg tega je ugotoviti, da ravno organ, na katerega se nanaša limit, ni v ničemer izkazal, kako bi mu razkritje teh podatkov javnosti lahko škodovalo, banka pa pač te podatke avtomatsko varuje po svojih aktih za vse svoje stranke enako. Ugotoviti pa je tudi, da gre za pogodbo oziroma limit, ki je že potekel.

(43) IP po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj osebnih podatkov tudi pri tej pogodbi, in sicer pogodba vsebuje v zvezi z pošiljanjem obvestil podatke o imenu, priimku in telefonski številki na strani imenitnika računa ter podatke o imenih in priimkih direktorja imetnika računa, svetovalke za podjetje in direktorice regije. IP tako ugotavlja, da ni podana pravna podlaga za razkritje vseh osebnih podatkov. Kot je IP navedel že predhodno, je podana pravna podlaga za razkritja podatkov o zastopnikih, pri čemer je dodati, da gre pri podpisniku pogodbe na strani banke, ki sicer ni zastopnik, za podatke, ki so relevantni z vidika porabe javnih sredstev po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za sklenitev pogodbe o limitu, torej dokumenta o razpolaganju s sredstvi organa. IP je zato odločil, da organ razkrije podatke o podpisnikih obeh poslovnih subjektov, torej njune podatke o imenu, priimku in vrsti zastopanja oziroma položaju. Ni pa pravne podlage za razkritje podatkov o imenu, priimku in telefonski številki na strani imenitnika računa za pošiljanje obvestil ter svetovalke podjetja na koncu pogodbe, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Kupoprodajna pogodba za zemeljski plin št. 174/2023 z dne 23. 12. 2022 ter aneks št. 1 in aneks št. 2 h Kupoprodajni pogodbi št. 174/2023

(44) Gre za dokumente, ki se nanašajo na dobavo neodoriranega plina, sklenjene med družbo … kot prodajalcem, in organom kot kupcem. Ob tem IP pripominja, da je prišlo v izpodbijani odločbi do lapsusa ter da je pravilna navedba Aneks št. 2 h Kupoprodajni pogodbi za zemeljski plin št. 174/2023 z dne 19. 9. 2024 in ne Aneks št. 2 h Pogodbi o priključitvi na prenosni sistem zemeljskega plina št. SI/27/2017 z dne 19. 9. 2023.

(45) Družba … je sicer stransko udeležbo priglasila, kot že navedeno uvodoma. Upoštevaje določbe 2. člena ZPosS IP tudi pri tej pogodbi meni, da je podana poslovna skrivnost. Mogoče je namreč slediti navedbam stranskega udeleženca, da gre za vsebino, ki ni splošno znana, nedvomno ima tudi določeno tržno vrednost in izpolnjen je tudi tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Pri tem dokumentu je družba … priglasila stransko udeležbo ter obstoj poslovne skrivnosti utemeljila na določbah svojega pravilnika, poleg tega so dokumenti označeni kot »ZAUPNO – POSLOVNA SKRIVNOST«, pogodba pa tudi vsebuje klavzulo o poslovni skrivnosti (12.2. člen). IP tako tudi pri tej kupoprodajni pogodbi zaključuje, da so izpolnjeni vsi trije pogoji za po 2. členu ZPosS, kar pomeni, da je izjema poslovne skrivnosti podana.

(46) IP je dostop do te pogodbe presojal še z vidika določb ZDIJZ in, upoštevaje pojem porabe javnih sredstev, IP meni, da je podana pravna podlaga za razkritje zadevne kupoprodajne pogodbe (aneksa sta del pogodbe) po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pogodba namreč predstavlja odločanje o porabi javnih sredstev in z vidika nadzora javnosti je pomembno, kakšne posle sklepa organ kot javno podjetje oziroma izvajalec javne službe oziroma oseba javnega prava.

(47) IP po uradni dolžnosti ugotavlja še obstoj osebnih podatkov. Kot že navedeno je podana pravna podlaga za razkritje podatkov o zastopnikih, zato je organu naložil, da razkrije podatke o imenu, priimku, vrsti zastopanja in podpisih na koncu pogodbe. Ni pa IP našel pravne podlage za razkritje vseh kontaktnih podatkov v 9.3. členu pogodbe, zato mora organ prekriti podatke o telefonski številki na strani prodajalca ter telefonski številki in naslovu elektronske pošte na strani kupca.

Gradbena pogodba št. 364/2019/NAR z dne 24. 12. 2019

(48) Pogodba se nanaša na izgradnjo mHE GLOBUŠAK, sklenjena pa je bila med organom in pravno osebo … ter obsega 61 členov, med drugim tudi določbe, ki se nanašajo na obveznosti pogodbenih strank, jamčevanje za napake, finančna zavarovanje, garancijo in roke, odstop od pogodbe, ….

(49) Gre za pogodbo, sklenjeno med dvema poslovnima subjektoma, ki ni splošno znana in ima določeno tržno vrednost, vendar IP tudi pri tej pogodbi ugotavlja, da ni podan še tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Družba, ki nastopa na konkurenčnem trgu, stranske udeležbe ni priglasila. Podpisnika pogodbe nista IP predložila nobenega ustreznega pisnega akta, ki bi opredeljeval zadevno pogodbo kot poslovno skrivnost, prav tako pogodba ni označena kot poslovna skrivnost ali z drugo obliko zaupnosti. Zadevna pogodba sicer v 54. členu opredeljuje varovanje poslovne skrivnosti, vendar ta določba zavezuje le izvajalca in naročnika.

(50) Glede na to, da družba, ki deluje na konkurenčnem trgu, ni priglasila stranske udeležbe, niti niso podani vsi trije pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS, IP zaključuje, da izjema varstva poslovne skrivnosti pri zahtevani gradbeni pogodbi ni podana. In tudi če bi bila podana poslovna skrivnost, bi bila pogodba dostopna na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej z vidika porabe javnih sredstev, katere pojem je IP izpostavil v 32. točki obrazložitve te odločbe. Relevantna je tako z vidika vsebine dogovora organa, ki ima posledice v porabi sredstev organa, pa tudi z vidika obveznosti, ki jih je organ prevzel s to pogodbo.

(51) IP nadalje meni, da je podana pravna podlaga za razkritje zadevne gradbene pogodbe tudi po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj pogodba predstavlja dogovor o gradnji male hidroelektrarne. Po tej določbi se ne glede na določbe prvega odstavka, torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa (npr. varstvo poslovnih skrivnosti), dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. ZDIJZ je tako s to določbo postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za navedene podatke. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Cilj Aarhuške konvencije je, da vsaka pogodbenica v skladu z določbami te konvencije zagotavlja pravico do dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in do dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, da bi prispevali k varstvu pravice vsake osebe sedanjih in prihodnjih generacij, da živi v okolju, primernem za njeno zdravje in blaginjo. Določilom Aarhuške konvencije pa sledi tudi Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2). ZVO-2 zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu Aarhuška konvencija. Načelo javnosti okoljskih podatkov sicer izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 15. člena ZVO-2, dostop do okoljskih podatkov pa ZVO-2 nadalje ureja tudi v določbah 160. člena, ki v prvem odstavku 160. člena jasno napotuje na ZDIJZ in Aarhuško konvencijo. Ugotoviti je, da tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ postavljata enako pravilo, glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov. IP ob tem posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, po stališču Sodišča Evropske unije treba zavzeti široko razlago in da predstavljajo 'informacijo, ki je povezana z okoljem, tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje.[11] Določba 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej napotuje na uporabo določb ZVO-2, iz 3. člena tega zakona pa izhaja, da je okolje tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, pri čemer so deli okolja mineralne surovine, tla, voda, zrak, živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom. Gradnja hidroelektrarn, tudi malih, nedvomno predstavlja določen poseg v naravno okolje tako v času gradnje kot kasneje ob obratovanju.[12]

(52) IP po uradni dolžnosti ugotavlja tudi pri tej pogodbi obstoj osebnih podatkov. Za razkritje podatkov o podpisnikih kot zastopnikih obeh pogodbenih strank je podana pravna podlaga, kot že navedeno predhodno. Ni pa IP našel pravne podlage za razkritje kontaktnih podatkov predstavnikov pogodbenih strank v 48. členu, zato je organu naložil, da ob posredovanju pogodbe prekrije podatke o imenih, priimkih in naslovih elektronske pošte teh oseb, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(53) Ob vsem navedenem pa IP poudarja, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Izjema varstva sodnega postopka

(54) Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do:

- Pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 6. 7. 2022 v zadevi št. III Pg 897/2022;

- Mnenja o poteku pravdne zadeve št. III P 568/2020 z dne 10. 2. 2023, Ocene verjetnosti izida sodnih postopkov z dne 24. 5. 2023 s prilogami in Poročila za revizijsko družbo za leto 2022 z dne 6. 3. 2023, vsi dokumenti Odvetniške pisarne …;

- Pravnega mnenja glede morebitnega uveljavljanja odgovornosti organov upravljanja in nadzora v družbi št. 907/2022 z dne 28. 20. 2022 in Poročila za revizijsko družbo št. 926/2023 z dne 6. 3. 2023, oba dokumenta odvetnika ...

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da gre za podatke iz dokumentov, ki so bili sestavljeni zaradi pravdnih postopkov in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi teh pravdnih postopkov. Dodaja, da noben od teh postopkov, na katerega se nanašajo dokumenti, še ni pravnomočno končan, zato bi razkritje ocene verjetnosti izida sodnih postopkov in mnenja o poteku teh pravdnih zadev lahko škodovalo nadaljnjemu poteku teh postopkov in njihovi izvedbi.

(55) Po navedeni izjemi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, ter razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka, je v primeru razkritja dokumentov  oziroma podatkov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

(56) V zvezi z zadevnimi dokumenti pa IP pred nadaljnjo obrazložitvijo poudarja, da podatki o odvetnikih v obravnavanem primeru ne predstavljajo osebnih podatkov. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletnih straneh Odvetniške zbornice Slovenije[13], in tudi v javno dostopnem Poslovnem registru Slovenije. Odvetniki v obravnavanem primeru namreč ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekti v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah (npr. odločbe IP št. 090-31/2013/19, št. 090-122/2015 in št. 090-228/2025). Kot je IP v svojih odločbah že večkrat odločil, je odvetništvo v prvem odstavku 1. člena Zakona o odvetništvu opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja, kar pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetniki v zahtevanih dokumentih niso nastopali kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenci, njihovi podatki o imenih, priimkih in podpisih niso varovani osebni podatki.

Pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 6. 7. 2022 v zadevi št. III Pg 897/2022

(57) Upoštevaje pojem in pomen izjeme varstva sodnega postopka ter po vpogledu v dokumente IP ugotavlja, da dokument, iz katerega izhaja, da je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega sodnega postopka, predstavlja Pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 6. 7. 2022. In glede na svoje navedbe v 55. točki obrazložitve te odločbe, je IP zaprosil za obrazloženo mnenje glede razkritja te pripravljalne vloge Okrožno sodišče v Ljubljani. IP je prejel odgovor pristojnega sodišča 15. 4. 2025. Iz odgovora izhaja, da je pripravljalna vloga z dne 6. 7. 2022 del sodnega spisa št. III Pg 897/2022 ter da je navedeni sodni postopek v teku in je v fazi, ko je razpisana glavna obravnava. Ker torej glavna obravnava še ni bila izvedena, prav tako pa ni bil izveden dokazni postopek, po mnenju razpravljajočega sodnika za razkrivanje podatkov iz sodnega spisa ni mogoče zaključiti, da ne bi negativno vplivalo na samo izvedbo postopka. Upoštevaje sodno in upravno prakso ter odgovor sodišča z dne 15. 4. 2025 IP zaključuje, da je glede pripravljalne vloge z dne 6. 7. 2022 podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se pritožba prosilca v tem delu zavrne.

Dokumenti Odvetniške pisarne …

(58) IP ugotavlja, da dokumente te odvetniške pisarne predstavljajo Poročilo za revizijsko družbo za leto 2022 z dne 6. 3. 2023, Mnenje o poteku pravdne zadeve št. III P 568/2020 z dne 10. 2. 2023 ter Ocena verjetnosti izida sodnih postopkov z dne 24. 5. 2023 s prilogami. Nadalje IP ugotavlja, da ti dokumenti sicer vsebujejo določene podatke v zvezi s sodnimi postopki, vendar so bili pripravljeni zaradi potreb organa. Slednje izhaja že iz samega poimenovanja dokumentov. Zatrjevana izjema varstva sodnega postopka tako pri teh dokumentih ni podana, upoštevaje pojem in pomen te izjeme kot ga je IP izpostavil predhodno. Organ tudi sicer ni izkazal, da bi bili dokumenti del kakšne zadeve sodnega postopka.

(59) Poročilo za revizijsko družbo za leto 2022 z dne 6. 3. 2023 vsebuje povsem splošne podatke odvetniške pisarne glede dveh sodnih postopkov, ki jih je odvetniška pisarna kot splošne informacije pripravila za revizijsko družbo za leto 2022. Teh podatkov nedvomno ni mogoče aplicirati na izjemo varstva sodnega postopka, drugih izjem od dostopa pa organ ni zatrjeval, niti jih ne vidi IP, razen v delu varovanih osebnih podatkov. Po uradni dolžnosti torej IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenu in priimku fizične osebe v tem dokumentu, zato je organ, upoštevaje izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dolžan te podatke prekriti kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(60) Mnenje o poteku pravdne zadeve št. III P 568/2020 z dne 10. 2. 2023 obsega splošne podatke o poteku zadeve, pa tudi konkretno mnenje odvetnice za konkretno sodno zadevo. Po mnenju IP ni mogoče govoriti o izjemi varstva sodnega postopka, kot že utemeljeno predhodno, podana pa je izjema varstva osebnih podatkov v delu podatkov o imenu in priimku fizične osebe in izjema notranjega delovanja v delu podanega konkretnega mnenje odvetnice glede zadevnega sodnega spora, ki jih je organ dolžan prekriti kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Do slednje izjeme od dostopa se IP opredeljuje v nadaljevanju.

(61) Ocena verjetnosti izida sodnih postopkov z dne 24. 5. 2023 obsega splošne podatke glede dveh sodnih postopkov in oceno verjetnosti izida, ki jo je odvetnica pripravila za organ, priloge pa vsebujejo konkretne oziroma konkretnejše podatke v zvezi z enim od sodnih postopkov, ki jih izpostavlja zadevna ocena. Tudi pri tem dokumentu s prilogami po mnenju IP, glede na predhodno navedeno, ni mogoče govoriti o izjemi varstva sodnega postopka, podana pa je izjema varstva osebnih podatkov v delu podatkov o imenu in priimku fizične osebe kot tožeče in tožene stranke ter izjema notranjega delovanja v delu podane konkretne ocene verjetnosti izida sodnih postopkov in prilog, do katere se IP opredeljuje v nadaljevanju.

Dokumenta odvetnika …

(62) Predmet zahteve sta Pravno mnenje glede morebitnega uveljavljanja odgovornosti organov upravljanja in nadzora v družbi št. 907/2022 z dne 28. 10. 2022 in Poročilo za revizijsko družbo št. 926/2023 z dne 6. 3. 2023. Tako kot pri predhodnih dokumentih odvetniške pisarne IP tudi pri teh dokumentih ugotavlja, da gre za dokumente, pripravljene zaradi potreb organa in da izjema varstva sodnega postopka ni podana. Organ sicer tudi pri teh dokumentih ni izkazal, da bi bila dokumenta del kakšne zadeve sodnega postopka.

(63) Pravno mnenje se nanaša na mnenje glede morebitnega uveljavljanja odgovornosti organov upravljanja in nadzora ob upoštevanju ugotovitev iz Končnega poročila revizije s posebnim forenzičnim pregledom organa z dne 5. 10. 2022, ki ga je naročila občina. Ta revizija obsega posamezna dejstva in podatke, ki se nanašajo na del poslovanja javnega podjetja in podatke izvajalca revizije v zvezi s temi podatki (ugotovitve, priporočila, …). IP je z odločbama št. 090-323/2022/8 z dne 2. 12. 2022 in št. 090-324/2022/8 z dne 5. 12. 2022 že ugotovil, da se podatki nanašajo na nabavo zemeljskega plina in emisijskih kuponov ter prodajo električne energije, in da gre za podatke, ki so relevantni z vidika poslovanja javnega podjetja in osebe javnega prava v zvezi z izvajanjem dejavnosti v javnem interesu. Podatke te revizije je IP že takrat prepoznal kot podatke, ki so absolutno javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Podatki te revizije sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali samo neposredno porabo javnih sredstev, vendar je vsebina teh podatkov tesno povezana s področjem izvajanja javne službe in poslovanjem javnega podjetja kot celote. Razpolaganje s sredstvi javnega podjetja ima nedvomno posledice za izvajanje javne službe, pozitivne ali negativne, in kot izhaja iz revizije so imele odločitve poslovodstva določen vpliv na poslovni izid javnega podjetja v letih 2021 – 2022, tudi na investicije javnega podjetja. IP je tako ocenil kot relevantne vse podatke o dejstvih in okoliščinah, ki so zunanjega izvajalca pripeljale do določenih ugotovitev v okviru zadevne revizije, ter kot take ocenjuje tudi podatke zadevnega pravnega mnenja. Tudi iz tega mnenja namreč izhajajo določene ugotovitve v zvezi z odločitvami poslovodstva, ki se nanašajo na nabavo zemeljskega plina in emisijskih kuponov ter prodajo električne energije, in siceršnje postopanje organa pri tem, ki je imelo določene posledice. Dokument je tako javno dostopen z vidika porabe javnih sredstev, saj se nanaša tako na razpolaganje s sredstvi organa kot tudi kaže na nadaljnje postopanja organa glede teh odločitev poslovodstva. IP pa po uradni dolžnosti ugotavlja še, da vsebuje dokument določene varovane osebne podatke, upoštevaje določbe o varstvu osebnih podatkov, ki jih je navedel IP že predhodno. Za razkritje podatkov o imenih, priimkih in delovnih mestih posameznih fizičnih oseb, zaposlenih pri organu, ni pravne podlage. Nedvomno pa varovanih osebnih podatkov ne predstavljajo podatki o imenih, priimkih, položajih oziroma funkciji ter času opravljanja dela oziroma funkcije članov poslovodstva. Kot že navedeno so ti podatki direktorja kot zastopnika organa javno dostopni, prav tako pa tudi predsednika in članov vsakokratne sestave nadzornega sveta organa. Ti namreč v zadevnih dokumentih nastopajo v javnopravni funkciji in ne v zasebnem svojstvu. Posledično gre torej za osebne podatke, ki upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker so v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pristojnosti in delovanje nadzornega je sicer določeno z določbami ZGD-1 in v Odloka.

(64) Poročilo vsebuje prikaz zadev, ki jih je odvetnik izvajal v letu 2022 za organ, in poročilo o stanju tožb nad 5000 evrov. Poročilo je bilo pripravljeno za revizijsko družbo za leto 2022 in vsebuje splošne podatke o delu odvetnika po posameznih zadevah, tudi določene podatke o predhodno navedeni zadevi, pa tudi določene konkretne podatke v zvezi z aktualnim sodnim postopkom. Po oceni IP torej izjema varstva sodnega postopka pri Poročilu prav tako ni podana, je pa v delu podana izjema varstva notranjega delovanja organa, kot sledi.

Izjema varstva notranjega delovanja organa

(65) Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil dostop do določene dokumentacije zaradi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer mu je zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:

- Analiza in strokovno mnenje: Investicija v sončno elektrarno s hranilnikom energije, avgust 2023;

- elektronske komunikacije med direktorjem organa in direktorjem občinske uprave OBČINE TRBOVLJE;

- fotovoltaike s hranilniki z dne 22. 2. 2023;

- predstavitve projektov;

- idejne rešitve za uporabo alternativnega energenta za daljinsko ogrevanje.

Organ je ob posredovanju zadevnih dokumentov navedel, da gre za idejne rešitve in strokovna mnenja, za predloge rešitev, ki pri organu še niso implementirani in po mnenju organa ne smejo biti javno dostopni, ker bi lahko na ta način v prednost spravili potencialne izvajalce navedenih projektov, ki bi se z njimi seznanili. V tem primeru bi lahko organu očitali kršenje določil predpisov o javnem naročanju, kar bi povzročilo motnje pri delovanju organa.

(66) Izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če sta biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, in sicer mora podatek izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, ter bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test). Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da za utemeljitev obravnavane izjeme zadostuje že bistveno nižja stopnja ogroženosti.

Analiza in strokovno mnenje: Investicija v sončno elektrarno s hranilnikom energije          

(67) Dokument je za organ izdelala družba … nanaša pa se na št. projekta 027/2023. Predmet tega dokumenta je celovita tehnično-ekonomska analiza upravičenosti investicije v sončno elektrarno, povezano s hranilnikom energije, kot izhodišče in smernice organu za pripravo javnega razpisa za izbor ustreznega ponudnika. Dokument tako med drugim obsega splošne podatke o porabi električne energije porabnikov storitev organa, ekonomsko analizo, analizo tveganja (finančno, tehnično) ter povzetek za poslovno odločanje.

(68) IP po vpogledu v dokument ter upoštevaje pojem in pomen izjeme varstva notranjega delovanja , ugotavlja, da gre za dokument, ki izpolnjuje prvi pogoj za obstoj te izjeme, saj predstavlja podlago za nadaljnje odločanje organa, vendar nadalje IP ocenjuje tudi, da njegovo razkritje ne bi povzročilo motenj pri delovanju organa. Gre namreč za dokument, ki predstavlja šele izhodišča za odločanje organa, ali je investicija smotrna. Poleg tega organ škode ni utemeljil z nobenim konkretnim argumentom. IP zaključuje, da dokument Analiza in strokovno mnenje: Investicija v sončno elektrarno s hranilnikom energije ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. In tudi če bi bila izjema podana, bi bil dokument javno dostopen na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in v delu nedvomno tudi na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(69) IP po uradni dolžnosti ugotavlja tudi, da dokument uvodoma obsega določene osebne podatke. Podatki o zastopniku organa kot odgovorne osebe naročnika so javno dostopni, do česar se je IP opredeljeval že predhodno. Javno dostopni v Imeniku pooblaščenih inženirjev, ki je sicer javno dostopen na spletnih straneh Inženirske zbornica Slovenije[14], so med drugim podatki o imenu, priimku in izobrazbi vodje projekta. Javnost teh podatkov sicer določa Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (12. člen). Drugi podatki o imenih, priimkih, znanstvenem nazivu in izobrazbi drugih fizičnih oseb pa niso javno dostopni. Slednje je dolžan organ ob posredovanju dokumenta prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Elektronska komunikacija med direktorjem organa in direktorjem občinske uprave OBČINE TRBOVLJE

(70) Gre za elektronsko komunikacijo glede dinamike vračil odloženega plačila najemnine iz leta 2022, torej gre za poslovno komunikacijo. IP načeloma lahko sledi navedbam organa, da je podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar po mnenju IP večji del komunikacije predstavlja podatke o porabi javnih sredstev oziroma razpolaganja s temi sredstvi, tako na strani občine kot na strani organa, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je tako naložil organu, da v delu podatkov, ki predstavljajo absolutno javne podatke, te posreduje prosilcu. Je pa IP dostop v delu zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, do katere se je IP opredelil že predhodno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Fotovoltaika s hranilniki z dne 22. 2. 2023

(71) Gre za tri scenarije v primeru izgradnje sončne elektrarne velikosti 420 kW. Tudi pri tem dokumentu lahko IP sledi organu v delu, da je podan prvi pogoj za obstoj izjeme varstva notranjega delovanja organa, vendar IP v podatkih ne prepozna škode, ki povzročila motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa v primeru razkritja, pa tudi sicer organ škode v primeru razkritja tega dokumenta ni utemeljil z nobenim konkretnim argumentom. In tudi pri teh podatkih gre za podatke, ki bi bili javno dostopni na podlagi določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Predstavitve projektov

(72) Gre za kratke predstavitve projektov, s kratkimi opisi namenov, cilje in izzivov. IP lahko tudi pri teh podatkih sledi navedbam organa, da so ti podatki nastali z namenom določenega notranjega razmišljanja organa o bodočih investicijah, vendar IP glede na vsebino podatkov ne vidi razloga, da bi z razkritjem teh podatkov nastala organu kakršna koli škoda. In tudi pri teh podatkih organ ni utemeljil škode v primeru razkritja podatkov z nobenim konkretnim argumentom. Glede na vsebino podatkov pa bi bili ti podatki Po oceni IP sicer javno dostopno na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej v primeru podane izjeme varstva notranjega delovanja organa. IP je zato odločil, da je organ dolžan te predstavitve posredovati prosilcu.

Idejne rešitve za uporabo alternativnega energenta za daljinsko ogrevanje

(73) Pri tem dokumentu gre za kratko predstavitev idejne rešitve za uporabo alternativnega energenta za daljinsko ogrevanje za daljinsko ogrevanje Trbovlje, v obliki ppt-jev. Podatki med drugim obsegajo kratke predstavitve o dejavnosti in strategiji, obstoječem stanju daljinskega sistema, obstoječem stanju daljinskega sistema – proizvodnja toplote, novo stanje – lesna biomasa, pa glede lokacije morebitnih novih kotlovnic, okoljevarstvenih postopkov izgradnje kotlovnic, vplivi kotlovnic na okolje, dovoljene emisije v zrak ipd.. Tudi pri teh podatkih lahko IP sledi organu, da ti podatki predstavljajo določeno notranje razmišljanja organa, vendar glede na vsebino podatkov IP tudi pri teh podatkih ne vidi razloga, da bi z razkritjem teh podatkov nastala organu kakršna koli škoda pri delovanju organa, organ je niti ni utemeljil, in tudi v primeru podane izjeme, bi bili podatki javno dostopni po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Ocena verjetnosti izida sodnih postopkov s prilogami

(74) Elektronski sporočili Odvetniške pisarne … z dne 26. 5. 2023 in organa z dne 24. 5. 2023 ter izračuni, kot navedeno že predhodno, po mnenju IP predstavljajo dokumente, namenjene notranji rabi organa, upoštevaje pojem in pomen te izjeme od dostopa, opredeljen predhodno. Glede na njihovo vsebino IP ocenjuje, da bi njihovo razkritje prosilcu oziroma javnosti lahko povzročilo škodo organu. Dokumenti se namreč nanašajo na pravice in obveznosti direktorja ter so povezani s konkretnim sodnim postopkom, ki je še aktualen. IP je tako v tem delu sledil organu in dostop do teh dokumentov zavrnil na podlagi izjeme varstva notranjega delovanja organa. Ob tem IP še dodaja, pri teh dokumentih zaradi aktualnega sodnega postopka določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne gre tolmačiti v smeri razkritja podatkov. Glede na vsebino dokumentov in dejstvo, da je sodni postopek še v teku, je ravno z vidika porabe javnih sredstev v javnem interesu, da se podatkov v tej fazi ne razkrije javnosti.

(75) IP ugotavlja obstoj izjeme varstva notranjega delovanja organa tudi pri konkretnem mnenju oziroma oceni odvetniške pisarne v zvezi s konkretnim sodnim postopkom v dokumentu Ocena verjetnosti izida sodnih postopkov z dne 10. 2. 2023 in se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje navedbe pri predhodni točki te obrazložitve. IP je tako odločil, da je organ del podatkov v tej oceni prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Poročilo odvetnika … št. 926/2023 z dne 6. 3. 2023

(76) Po mnenju IP je bilo tudi to poročilo pripravljeno za notranjo rabo organa, vendar za večji del podatkov, ki jih vsebuje, IP meni, da organu škoda v primeru razkritja ne bi nastala. Splošna dejstva, ki jih poročilo navaja, so namreč znana tudi nasprotni stranki. Gre namreč za povzemanje samega postopka in vlog, predloženih sodišču s strani obeh strank. V delu dokumenta, v katerem pa je IP organu naložil, da ga prekrije, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pa IP ocenjuje, da bi organu škoda lahko nastala v primeru razkritja, saj gre za konkretnejše navedbe dejstev, okoliščin in mnenja odvetnika v zvezi s konkretnim in tudi aktualnim sodnim postopkom.

Izjema varstva dokumenta v izdelavi

(77) Na podlagi te izjeme od prostega dostopa je organ zavrnil prosilcu dostop do ocene prilivov in odlivov finančnih sredstev, ocene denarnega toka, podatkov izkaza poslovnega izida in predloga Gospodarskega načrta za leto 2024. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da gre za podatke iz dokumentov, ki so še v postopku izdelave oziroma so še predmet posvetovanja v organu, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Ob posredovanju teh dokumentov pa je organ še navedel, da gre za dokumente, ki so na sejah NS predstavljali delovni pripomoček, šlo je za ocene denarnih  tokov, podatki iz teh ocen pa so se na vsaki naslednji seji NS spremenili, glede na rezultate poslovanja organa. Gre za dokumente, ki so v postopku izdelave do izdelave končnega dokumenta – letnega poročila organa. Slednji predstavlja informacijo javnega značaja in je bil prosilcu z izpodbijano odločbo tudi posredovan. Kljub časovni oddaljenosti organ meni, da bi razkritje ocen denarnih tokov v posameznih obdobjih povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Enako meni tudi glede predloga Gospodarskega načrta za leto 2024, ker gre za predlog, ki je bil v nadaljevanju še spremenjen in v končni verziji sprejet na seji NS in skupščine organa. Končni dokument predstavlja informacijo javnega značaja in je bil prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe tudi poslan.

(78) Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno, in sicer dokument mora biti še v postopku izdelave, dokument mora biti še predmet posvetovanja ter specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(79) Glede na navedeno in po vpogledu v dokumente IP ugotavlja:

- Gospodarski načrt za leto 2024, z dne 28. 11 2023, je predstavljal gradivo za Revizijsko komisijo in NS, podpisal pa ga je direktor organa. Direktor je namreč po 28. členu Odloka dolžan izdelati in predložiti gospodarski načrt za prihodnje poslovno leto NS do 30. 11. tekočega leta in ga do 31. 12. tekočega leta z mnenjem NS predložiti v obravnavo občinskemu svetu. Glede na predhodno navedene kriterije za obstoj te izjeme tako ni mogoče pritrditi organu, da ta dokument kot tak v tisti fazi ni predstavljal zaključenega dokumenta, niti organ ni navedel, v čem naj bi se spreminjal. Po Odloku naj bi NS dal namreč samo mnenje h gospodarskemu načrtu, kar pomeni, da ni na NS, da ga spreminja na seji. Poleg tega IP ne vidi razlogov, ki bi utemeljili škodo razkritja zadevnih podatkov, ki se nanašajo na preteklo leto poslovanja organa, organ pa škode ni konkretno argumentiral . IP tako zaključuje, da pri tem dokumentu izjema varstva dokumenta v izdelavi ni podana, vsebuje pa dokument v delu varovane osebne podatke zaposlenih (ime, priimek, znanstveni naziv, izobrazba), zato je IP odločil o dostopu do Gospodarskega načrta za leto 2024 z dne 28. 11 2023, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Podatki o predsedniku in članih NS ter direktorja organa so javno dostopni, do česar se je IP opredelil že predhodno. 

- Tudi glede zahtevanih dokumentov ocene prilivov in odlivov finančnih sredstev, ocene denarnega toka in izkaza poslovnega izida IP ugotavlja, da gre za dokumente, ki so predstavljali zaključene celote ob posredovanju kot gradivo za sejo NS. Iz dokumentov izhaja, da se nanašajo na določeno obdobje, niso sicer podpisani, so pa na posameznih navedeni podatki o zaposlenih. Ne glede na to, pa IP tudi pri teh dokumentih ocenjuje, da z razkritjem škoda ne bi nastala, organ pa tudi v tem delu škode ni z ničemer konkretno utemeljil. Kot del gradiva za eno od sej, je bila obrazložitev popravka ene od ocen denarnega toka in je kot taka po mnenju IP prav tako del zahtevanih podatkov. Pri dokumentih ocene prilivov in odlivov finančnih sredstev, ocene denarnega toka in izkaza poslovnega izida izjema varstva dokumenta v izdelavi po mnenju IP torej ni podana, vsebujejo pa tudi ti dokumenti v delu varovane osebne podatke zaposlenih (ime, priimek, izobrazba, znanstveni naziv, podpisi), ki jih je potrebno prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Pripadajoča dokumentacija h Gradbeni pogodbi št. 364/2019/NAR z dne 23. 12. 2019

(80) Organ je dostop do te pogodbe zavrnil zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je odločil o dostopu do te pogodbe s pripadajočo pogodbeno dokumentacijo, pri čemer niti iz izpodbijane odločbe niti iz obsežnejše posredovane dokumentacije ni povsem jasno, o dostopu do katere pripadajoče pogodbene dokumentacije je organ odločil. Ker se odločbe v tem delu ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

(81) Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku.

(82) Na podlagi navedenega je IP odločitev organa v tem delu odpravil in odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje (tretji odstavek 251. člena ZUP). Skladno z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, IP namreč ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(83) Organ je dolžan v ponovljenem postopku postopati v skladu z načelom materialne resnice in ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pri tem mora organ za posamezen dokument natančno opredeliti, katera izmed zakonskih izjem je podana ter svojo odločitev tudi utemeljiti. Presoditi mora še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa (npr. izjema varstva osebnih podatkov, poslovna skrivnosti, …). Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba kateri dokumenti oziroma v katerem delu predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.).

(84) Organ je pri presoji dokumentov dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej, kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej, kadar gre za t.i. okoljske podatke (glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja).

Delni dostop

(85) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe.

(86) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Način seznanitve

(87) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Iz zahteve prosilca izhaja, da je zahteval dokumente v fizični ali elektronski obliki.

(88) IP ugotavlja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. IP v zvezi s to določbo tako pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek, …), od organa pa je nato odvisno, v kateri od teh oblik lahko zagotovi prosilcu dostop.

Opredelitev do posameznih navedb prosilca in stranskih udeležencev

(89) IP v zvezi z navedbami prosilca, da je 95 % zahtevanega gradiva že prejel kot občinski svetnik, opozarja na določbo 2. člena ZDIJZ, iz katere izhaja namen zakona, in to je, da se prosilci z dokumenti seznanijo, ne glede na kakšen način se z njimi seznanijo. Ko se torej prosilec seznani s posameznim dokumentom, je namen ZDIJZ dosežen. IP tako opozarja še na določbo 11. člena ZUP, ki določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek.

(90) Glede navedb prosilca, da organ namerno prikriva informacije in manipulira, IP navaja, da tem navedbam ne more slediti. Organ je namreč v ponovljenem postopku v delu zahteve prosilcu ugodil in v delu delno ugodil, tudi IP je posredoval zadevno gradivo na vpogled. Poleg tega gre za odločitev organa, zoper katero ima prosilec pravico vložiti pritožbo, kot lahko zoper odločitev IP vloži tožbo. Iz določb ZDIJZ pa izhaja tudi, da ni vse gradivo zavezancev kar avtomatsko dostopno javnosti in zato je zakonodajalec tudi uzakonil izjeme od prostega dostopa.

(91) Ker prosilec navaja tudi določene razloge za vložitev zahteve in svoje funkcije, IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP poudarja še, da je IP kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

(92) Človekove pravice in temeljne svoboščine so vezane na posameznika in ne na pravne osebe, zato se IP do navedb stranskega udeleženca … ne opredeljuje. Glede posega v svobodno pobudo pa IP navaja, da svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ni neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi, kamor nedvomno sodi tudi poslovanje javnopravnih subjektov, kot je organ, ki delujejo izrazito v javnem interesu. In kot že predhodno poudarjeno, se morajo tega zavedati vsi poslovni subjekti, ki sklepajo posle z zavezanci po ZDIJZ. V obravnavanem primeru je namreč bistveno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in ne po 1.a členu ZDIJZ. Pravni subjekti sicer lahko svobodno urejajo obligacijska razmerja, vendar pri tem ne smejo prekoračiti meja kogentnih določb, ki na področju obligacijskega prava odražajo javno korist iz drugega stavka drugega odstavka 74. člena Ustave. Ker gre pri ureditvi dostopa do informacij javnega značaja za kogentna pravila javnega prava, volja pogodbenih strank ne more biti edina odločilna za presojo, ali naj se določen podatek posreduje javnosti.[15]

(93) Stranski udeleženec … je podredno uveljavljal tudi institut zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, zato IP v zvezi s temi navedbi izpostavlja, da gre za institut, ki je za zavrnitev dostopa namenjen organom. Organ ga v obravnavanem primeru ni uporabil. Poleg tega se ta institut presoja izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Povrnitev dela stroškov pritožbenega postopka stranskemu udeležencu

(94) Prvi odstavek 114. člena ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. Po sodni praksi[16] stranski udeleženec v postopku ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ne odloča se o njegovi materialni pravici, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja, zato o uspehu v zvezi z materialno pravnim zahtevkom ni mogoče govoriti. Stranski udeleženec lahko namreč uspe le s procesno pravnim zahtevkom, na primer z zahtevo za vstop v postopek, s pritožbo ali zahtevkom za izredno pravno sredstvo.[17]

(95) Glede na že navedeno razlikovanje med stranko z nasprotnim interesom in stranskim udeležencem, ki v postopku ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, oziroma se v postopku ne odloča o njegovi materialni pravici, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja, stranski udeleženec ne more zahtevati povrnitev stroškov, ki se ne nanašajo na urejanje situacije, ko v postopku sodeluje kot stranski udeleženec. Slednji v postopku nastopa zaradi zaščite svojega pravnega interesa, ki je največkrat res nasproten interesu stranke. Stranski udeleženec lahko uspe le s procesno pravnim zahtevkom, na primer z zahtevo za vstop v postopek, s pritožbo ali zahtevkom za izredno pravno sredstvo, in mu v tem primeru gredo stroški, ki se nanašajo na tovrstni zahtevek, kot že pojasnjeno, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen zahtevek. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-C) je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. Da je s tem zakonodajalec, kar se tiče stroškov, ločil položaj stranskega udeleženca od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom, izhaja tudi iz komentarja ZUP.[18]

Sklepno

(96) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo v 3. točki izreka v delu odpravil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP ter prvim in tretjim odstavkom 251. člena ZUP, kot to izhaja, kot to izhaja iz 1.1 in 1.2 točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP je IP zavrnil tudi pritožbo prosilca zoper sklep. Glede pripadajoče dokumentacije k zadevni gradbeni pogodbi mora organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(97) Ker v obravnavanem primeru stranski udeleženec ni uveljavljal procesno pravnega zahtevka, se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

(98) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 5. točke izreka te odločbe.

(99) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1.1, 2., 3. in 4. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper 1.2 točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.ajpes.si/podjetje/DOLORES_MAUCEC?enota=343242&EnotaStatus=2

[2] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5015731000/2025-07-07    

[3] Pravna teorija in upravnosodna praksa sta v zadevah dostopa do informacij javnega značaja opredelili več kriterijev, ki so pomembni za opredelitev javnopravnega oziroma zasebnopravnega statusa pravne osebe. Med te kriterije med drugim spadajo način ustanovitve, namen delovanja, morebitno izvajanje javnih nalog, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja in narava funkcij oziroma delovanja ter način financiranja (npr. odločba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010, in dr. Rajko Pirnat, Vrsta in značilnosti pravnih oseb: Pravne osebe javnega prava, sistem ali kaos, Podjetje in delo 1999, str. 910). V zvezi s tem je sodna praksa v svojih odločitvah še posebej poudarila, da izpolnjevanje nobenega od naštetih (ali ostalih podobnih) kriterijev ne daje enopomenskega odgovora o statusu pravne osebe, temveč so ti kriteriji le pripomoček pri presoji, ali je mogoče v konkretnem obravnavanem primeru ugotoviti dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti subjekta, da ga je mogoče šteti za osebo javnega prava (Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1503/2015-16). Povedano drugače, pravnoorganizacijska oblika posameznega subjekta (v obravnavanem primeru npr. d.o.o.) je povsem irelevantna, če so podani drugi kriteriji, ki takšen subjekt uvrstijo med osebe javnega prava. Kot temeljni opredelilni element pravne osebe se najpogosteje navaja ustanovitveni akt, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali drug oblastni akt (npr. uredba, odlok). Poleg tega kriterija, se kot opredelilni kriteriji navajajo še izvajanje javnih pooblastil, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo (če gre za člansko obliko), obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje ipd … Vse kriterije je potrebno obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora.

[4] Ferk Petra, Javno podjetje med gospodarsko družbo in osebo javnega prava, Pravna praksa, 2007, številka 34, stran 22, GV založba, d.o.o., 6. 9. 2007.

[5] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[6] V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[6] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

[7] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[8] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[9] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[10] Npr. odločbe IP št. 090-59/2009 in 090-179/2010, 090-51/2021 in št. 090-179/2023 ter mnenja IP št. 0712-1/2011/3059, št. 0712-1/2019/485, št. 07121-1/2021/1092, št. 07121-1/2021/1911, št. 07121-1/2022/1460 in št. 07121-1/2023/244 ter Smernice IP Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih.

[11] Sodba Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na:

curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf.

[12] Tako npr tudi sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 32/2021

[13] https://www.odv-zb.si/odvetniska-zbornica/imenik/imenik-odvetnikov/

[14] https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/

[15] Npr. Sklep Ustavnega sodišča št. Up-558/17-8 z dne 11. 7. 2017.

[16] Npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 236/2018-16 z dne 21. 1. 2021.

[17] Polonca Kovač, Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga; Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; Ljubljana; maj 2020; stran 706.

[18] Jerovšek in drugi: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za Javno upravo; Ljubljana; 2004, stran 373.