prosilec - Komunala Trbovlje d.o.o.

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do uradnega izpisa iz informacijskega sistema organa za kanalizacijske sisteme v občini Trbovlje po: ime naselja, HS mid, atribut način, predviden način, predviden datum, datum izvedbe, število oseb.  IP po pregledu spisovne dokumentacije, navedb organa in ugotovitev na ogledu in camera dne 4. 11. 2024, ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Organ namreč ne razpolaga z dokumentom, na način, kot ga zahteva prosilec, prav tako pa računalniški sistem organu tudi ne omogoča izpisa slednjih po vseh kriterijih, kot jih je prosilec postavil v zahtevi.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-367/2024/13

Datum: 20. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 9. 2024, zoper odločbo Komunale Trbovlje d.o.o., Savinjska cesta 11a, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju: organ), št. 04/2024-3, z dne 3. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilca z dne 14. 9. 2024 zoper odločbo Komunale Trbovlje d.o.o., št. 04/2024-3, z dne 3. 9. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 3. 3. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec med drugim prosi za posredovanje uradnega izpisa iz informacijskega sistema organa za kanalizacijske sisteme v občini Trbovlje po: ime naselja, HS mid, atribut način, predviden način, predviden datum, datum izvedbe, število oseb. Prosi za izpis, ki bo predstavljal uradni dokument glede dejanske priključitve na javno kanalizacijo, uporabo greznic in uporabo MKČN, tako znotraj kot zunaj aglomeracij, in sicer po posameznem priključku, aglomeraciji (kot tudi izven aglomeracije) in po naseljih.

Organ je o zahtevi prosilca dne 3. 9. 2024 odločil z odločbo št. 04/2024-3 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca za posredovanje zgoraj naštetih informacij javnega značaja zavrnil iz razloga, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Pri tem je organ navedel, da pri zahtevi prosilca v tem delu ne gre zgolj za izpise iz informacijskega sistema, ampak za ustvarjanje novih zbirk podatkov, po kriterijih, ki jih določa prosilec. Ne gre le za to, da bi moral organ ustvariti nov dokument, k čemur ga določila ZDIJZ ne zavezujejo, ampak da bi za izločitev želenih podatkov iz obstoječih evidenc, v kolikor taki podatki obstajajo, in sestavo novega zapisa potreboval nesorazmeren napor.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 14. 9. 2024 vložil pritožbo v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov glede priključkov na kanalizacijsko omrežje. V pritožbi med drugim navaja, da mu organ neupravičeno onemogoča dostop do zahtevanih podatkov. Preveril je podatke pri zaposlenih na organu, ki so mu potrdili, da se zahtevane informacije vodijo v njihovem informacijskem sistemu. Gre zgolj za izpise iz njihovega informacijskega sistema. Že od 16. 6. 2023 zahteva seznam uradno priključenih oseb na javno kanalizacijsko omrežje. Organ je pridobil državna in evropska sredstva, zato je moral doseči določene kazalnike in pripraviti končno poročilo o izvedbi. Obstaja utemeljen sum, da organ nima ustreznih informacij in bi v javnost prišlo vprašljivo delovanje organa glede zakonodaje.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 18. 9. 2024, odstopil v odločanje IP. Po pozivu IP je dne 4. 10. 2024 posredoval še dodatne dokumente in pojasnila.

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-367/2024/7 z dne 4. 11. 2024. Skladno z 9. členom ZUP je IP, dne 5. 11. 2024, prosilcu z dopisom št. 090-367/2024/8 poslal navedeni zapisnik v seznanitev in podajo pripomb. IP je dne 6. 11. 2024 prejel odgovor prosilca, v katerem ta med drugim navaja, da je občina Trbovlje na ministrstvo poslala končno poročilo o stanju dejansko priključenih na kanalizacijsko omrežje na dan 31. 12. 2023 in prilaga izseke iz različnih tabel. Meni, da organ mora razpolagati z zahtevanimi podatki, da je lahko pripravil poročilo. Navedbe organa, da bi moral podatke pridobiti s spajanjem različnih drugih baz podatkov, so smešne in zavajajoče. IP je dne 7. 11. 2024 za opredelitev do poslanega odgovora pozval organ, ki je dne 14. 11. 2024 posredoval odgovor, v katerem je med drugim ponovno navedel, da se v tabeli (IJSVO), kot jo navaja prosilec, ne vodi evidenca po vseh atributih, navedenih v zahtevi prosilca. Poročanje ministrstvu je bilo oddano 15. 10. 2024, po izdaji odločbe prosilcu, sestava take tabele za poročanje iz informacijskega sistema organa, pa zahteva minimalno dva tedna dela. Pri tem pa organ opozarja, da prosilec v zahtevi ni zahteval tabele IJSVO 2023 ali tabel za pretekla leta. Uradnega izpisa iz svojega informacijskega sistema, ki bi vseboval vse podatke iz zahteve, organ nima.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov glede priključkov na kanalizacijsko omrežje.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

IP po pregledu spisovne dokumentacije, navedb organa in ugotovitev na ogledu in camera dne 4. 11. 2024, ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Organ namreč ne razpolaga z dokumentom, na način, kot ga zahteva prosilec, prav tako pa računalniški sistem organu tudi ne omogoča izpisa slednjih po vseh kriterijih, kot jih je prosilec postavil v zahtevi. Kot je ugotovil IP na ogledu in camera in na podlagi pojasnil organa, gre namreč za to, da se v informacijskem sistemu organa (tabele excel) vodijo podatki po posameznih kategorijah glede priključenosti na kanalizacijsko omrežje, pri čemer pa se ne vodijo po vseh zahtevanih atributih. Ob tem IP še navaja, da ne obstaja pravna podlaga za vodenje evidence na način in po vseh kategorijah, kot jih zahteva prosilec. Prav tako se v evidenci GIS (vizualiziran prikaz kanalizacijskega omrežja) ne vodijo podatki iz zahteve prosilca, ampak bi organ s spajanjem različnih drugih baz podatkov lahko pridobil del zahtevanih podatkov (vendar ne vseh) za posamezne cevi v kanalizacijskem omrežju. Glede navedb prosilca o tabelah, ki jih organ pripravi za poročanje ministrstvu (IJSVO 2023) pa IP pojasnjuje, da prosilec v svoji zahtevi ni zahteval te tabele oziroma poročila, prav tako je bilo ta tabela pripravljena pri organu iz različnih kategorij v tabeli, pridobivanjem podatkov iz zunanjih registrov (npr. Centralnega registra prebivalcev) in je šlo dejansko za ustvarjanje nove zbirke podatkov za namen poročanja glede kanalizacijskega omrežja ter je bila pripravljena po izdaji izpodbijane odločbe prosilcu. Poleg tega pa bi organ moral tudi iz tabele IJSVO 2023 z vsebinsko presojo in filtriranjem po različnih kategorijah izločiti posamezne zahtevane podatke, pri čemer se ne vodi vseh zahtevanih podatkov, in jih upariti skupaj za atribute iz zahteve prosilca. Takšno zbiranje in analiziranje zahtevanih informacij po vsebini pa bi nedvomno pomenilo ustvarjanje nove zbirke podatkov in s tem ustvarjanje novega dokumenta, česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva.[1]

IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumentom razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).  IP še poudarja, da namen postopka po ZDIJZ ni preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja organov, temveč presoja, ali zahtevani dokument obstaja in ali gre za informacijo javnega značaja, glede katere velja prosti dostop. V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

IP na koncu še dodaja, da prosilec v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec se namreč v pritožbi in odgovoru na poslani zapisnik o ogledu in camera sklicuje na tabelo, ki je bila pripravljena za namen poročanja ministrstvu in je bila tudi sestavljena po izdaji izpodbijane odločbe, v svoji zahtevi pa je zahteval informacije po posameznih atributih iz evidenc kanalizacijskega omrežja organa. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

IP je tako zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 79/2009-10. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.