prosilec - Komunala Trbovlje d.o.o.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju dokumentacije na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je po preučitvi konkretne zadeve ugotovil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ v obravnavanem primeru ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteve prosilca prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivale na pravice tretjih. Organ se ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oz. dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ in tako ni izkazal razlogov, da bi zahteve prosilca zavrnil po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Iz navedenega razloga je IP pritožbi prosilca ugodil, odpravil izpodbijano odločbo in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-265/2024/7

Datum: 10. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 6. 2024, zoper odločbo Javnega podjetja Komunala Trbovlje d. o. o., Savinjska cesta 11 a, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 05/2024 z dne 12. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 6. 2024 se ugodi. Odločba Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o., št. 05/2024 z dne 12. 6. 2024, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je po elektronski pošti na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je organ:

a)     v prvi zahtevi z dne 16. 5. 2024 zaprosil za posredovanje:

-       konto kartice za obdobje 1. 1. 2023 do 16. 5. 2024 (izpis iz informacijskega sistema), iz katere bo razvidno, kdaj je kateri član nadzornega sveta in v kakšni višini prejel posamezno sejnino. Iz informacij naj bo razvidno: ime in priimek člana nadzornega sveta, datum kdaj je bilo nakazilo opravljeno, višina nakazila ter podatek, na katero sejo se nanaša določeno nakazilo,

-       dokumentacije, ki je bila distribuirana med člane nadzornega sveta Komunale Trbovlje. Gre za gradivo, ki so ga člani nadzornega sveta prejeli in preučili pred ali med sejo organa, in sicer v obdobju od dne 1. 1. 2023 do dne 26. 5.2024,

-       zapisnikov nadzornega sveta Komunale Trbovlje, ki so bili potrjeni skladno s 15. členom Poslovnika nadzornega sveta, in sicer za obdobje od dne 1. 1. 2023 do dne 16. 5. 2024,

-       potrjenega Poslovnika nadzornega sveta, skladno z Odlokom o ureditvi statusa Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o.,

-       dokumentacije, na podlagi katere je nadzorni svet izbral novega direktorja dr. …….., vključno z njegovim Programom dela ter za posredovanje pogodbe o zaposlitvi z novim direktorjem in za posredovanje pogodbe o zaposlitvi z bivšim direktorjem …….. Prav tako je zaprosil za posredovanje kopije prijave za delovno mesto direktorja z vsemi prilogami, ki jih je izbrani direktor poslal na Komunalo Trbovlje,

-       informacij o tem, kdo je posredoval neresnične informacije članom NS na 2. redni seji nadzornega sveta. Prav tako prosi za posredovanje ustrezno popravljenega in dopolnjenega Zapisnika 2. redne seje nadzornega sveta.

b)    v drugi zahtevi z dne 16. 5. 2024 zaprosil za posredovanje:

-       konto kartice za obdobje od dne 1. 1. 2027 do dne 16. 5. 2024 (izpis iz informacijskega sistema), iz katere bo razvidno, kdaj je kateri odvetnik ali odvetnica oziroma katera odvetniška družba in v kakšni višini prejela plačilo za opravljeno storitev. Iz informacij naj bo razvidno: ime in priimek odvetnika ali odvetnice oziroma naziv odvetniške družbe, datum kdaj je bilo nakazilo opravljeno, višina nakazila ter zadeva oz. namen nakazila,

-       informacij o poteku zadeve oziroma morebitne tožbe GEN-i proti Komunali Trbovlje. Ali obstaja tveganje, da bo morala Komunala Trbovlje plačati kakšne stroške oziroma odškodnino podjetju GEN-i? Če je odgovor da, v kakšni predvideni višini. Kdo bo te stroške plačal, ali so to občani ali bo te stroške plačala oseba, ki je odgovorna za nastalo situacijo,

-       informacij o sodnih zadevah, ki jih ima Komunala Trbovlje trenutno še nerešene (odprte zadeve). Iz dokumentov naj bo razvidno: fizična ali pravna oseba, s katero ima komunala sodni spor, kratka vsebina spora ter stroški, ki jih je komunala imela do sedaj s posamezno zadevo,

-       pravnomočne sodbe glede odškodninskega zahtevka s strani ……..,

-       informacij o tem, katere izvensodne poravnave in v kakšni višini je vodstvo komunale sklenilo od dne 1. 1. 2024 do dne 16. 5. 2024. Iz posredovanih podatkov naj bo razvidno, s katero fizično ali pravno osebo so bile te izvensodne poravnave sklenjene, kdaj so bile sklenjene ter v kakšnih zneskih. Prav tako prosi za posredovanje dokumenta, ki so ga podpisale obe strani in iz katerega bo razvidna vsebina sporazuma, kot tudi višina (znesek sporazuma),

c)     v tretji zahtevi z dne 16. 5. 2024 zaprosil za posredovanje:

-       informacij, ali proti vodstvu Komunale Trbovlje oziroma proti bivšemu vodstvu komunale potekajo kakšne preiskave, ki jih vodijo bodisi kriminalistične službe, specializirane kriminalistične službe ali policija. Če je odgovor da, prosim, da se me kot občinskega svetnika in člana skupščine Javnega podjetja Komunala Trbovlje nemudoma seznani z zadevami. Iz informacij naj bo razvidno kdo je sprožil preiskavo (anonimna oseba, ime in priimek, itd.), na kaj se preiskava nanaša in v kateri fazi je preiskava,

-       informacij, ali proti kateremu članu nadzornega sveta Komunale Trbovlje oziroma potekajo kakšne preiskave, ki jih vodijo bodisi kriminalistične službe, specializirane kriminalistične službe ali policija. Če je odgovor da, prosim, da se me kot občinskega svetnika in člana skupščine Javnega podjetja Komunala Trbovlje nemudoma seznani z zadevami. Iz informacij naj bo razvidno kdo je sprožil preiskavo (anonimna oseba, ime in priimek, itd.), na kaj se preiskava nanaša in v kateri fazi je preiskava.

d)    v četrti zahtevi z dne 16. 5. 2024 zaprosil za posredovanje:

-       denarnega toka (Cashflow) za celotno leto 2024 po mesecih (januar, februar, marec, april, maj, itd) ter podatka, ali so v denarnem toku zajeti vsi prihodki in stroški? Izpostavil je, da se mu zahtevani podatki zagotovijo kot občinskemu svetniku in članu skupščine podjetja, ki je najvišji organ podjetja.

(2) O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo št. 05/2024 z dne 12. 6. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel pretekle zahteve prosilca, ki jih je slednji vložil v obdobju od dne 20. 7. 2023 do dne 16. 5. 2024 ter določbe ZDIJZ in sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanašajo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ugotavlja, da so zahteve prosilca nedvomno šikanozne, kar nazadnje izhaja tudi iz preteklih zahtev in zahtev, o katerih se odloča s predmetno odločbo, kot tudi glede na siceršnjo komunikacijo med zavezancem in prosilcem ter njuno zgodovino pravdnih postopkov. Pojasnjuje, da prosilec nanj neprestano naslavlja zahteve glede dostopa do informacij javnega značaja, in sicer od julija 2023, ko so se v večini zaključili pravdni spori, ki jih je imel prosilec z zavezancem. Ob tem dodaja, da prosilec s posredovanimi informacijami nikoli ni zadovoljen, saj vedno znova razširja in dodaja svoje zahteve po novih informacijah, zoper vsako odločbo še isti dan vloži pritožbo, ponavlja svoje zahteve, saj jih enkrat pošlje kot občinski svetnik, enkrat pa kot občan, istočasno pa vsa vprašanja pošlje še na Občino Trbovlje in tudi tam zahteva identične informacije, vse pa počne z razlogom, da organu »nagaja« in pridobiva dokazno gradivo za nove pravdne postopke. Izpostavil je, da so v preteklosti med prosilcem in njim tekli pravni spori, ki so izvirali iz tega, da je prosilec kandidiral za mesto direktorja organa, vendar funkcije nikoli ni nastopil. Svoje navedbe utemeljuje z izsekom zaslišanja prosilca, ki izhaja iz zapisnika v opr. št. III P 568/2020 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Organ meni, da iz navedb prosilca v zapisniku izhaja njegova zamera do organa, katerega sedaj želi »kaznovati« z vlaganjem zahtev po ZDIJZ. V predmetni zadevi je namreč navedeno sodišče zavrnilo tožbo prosilca glede plačila škode v višini 501.772,30 EUR. Nadalje navaja, da se ves čas trudi ugoditi zahtevam prosilca, ga poziva na jasnejše oblikovanje dokumentov, s katerimi se želi seznaniti, mu posreduje dokumente, vendar ta s posredovanimi informacijami in dokumenti nikoli ni zadovoljen ter zahteva določene nove ali dodatne informacije. Prav tako izpostavlja, da ga je povabil na ogled dokumentacije, v kolikor ne hrani zapisov v zahtevani obliki, vendar se prosilec takšnega ogleda na sedežu organa ni želel udeležiti in zahteva dokumentacijo v pisni obliki. Nadalje je organ pojasnil, da je glede zahtev prosilca od dne 20. 2. 2024 do dne 24. 2. 2024, ki se nanašajo na zapisnike nadzornega sveta in sejnine, in so bile oddane preko elektronske pošte dne 24. 2. 2024, vse zahteve posredoval članom nadzornega sveta, kot je to prosilec zahteval. Z namenom odgovoriti na vprašanja prosilca, je bila izvedena tudi izredna seja nadzornega sveta, ki je bila dne 26. 3. 2024 ob 7:30 uri, katere se je udeležil tudi prosilec. Na seji je bilo prosilcu pojasnjeno, da njegove zahteve vzamejo veliko časa. Ko je bila beseda dana prosilcu, je ta povedal, da ima vse podatke o organu, ki pa jih ni dobil od slednjega ter da bo vse prijavil na inštitucije. Izpostavil je posamezne zahtevane podatke in dodal, da so ti napačni ter da bo dal prijavo zoper naročila, saj da ima vse pogodbe, vse naročilnice. Poudaril je, da ima vse podatke in da bo zaradi tega organ »počepnil«. Prav tako mu je čisto vseeno, če dajo podatke ali ne, češ da je že vse rešil, saj že vse ima. Iz zapisnika izredne seje nadzornega sveta z dne 26. 3. 2024 jasno izhaja, da prosilec z informacijami že razpolaga in da jih potrebuje samo zato, da bo sprožil »vse postopke«. Nadalje organ izpostavlja vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja prosilca v vlogi občana in v vlogi občinskega svetnika. Pregledovanje vseh vlog in iskanje tistih, ki se podvajajo, zahteva najmanj 3 ure dela na delovni dan. Prosilec namreč nato še vsako vlogo deloma spremeni in jo posreduje Občini Trbovlje kot del pobude občinskega svetnika – prosilca. Organ odgovori tudi na ta vprašanja. Vse navedeno jasno kaže na to, da ni namen prosilca, da pridobi informacije javnega značaja, temveč, da organ zasipa z delom in navidezno uveljavlja svoje pravice. S svojim ravnanjem organu namerno povzroča neprijetnosti, saj je pri organu zaposlena le ena oseba, ki je pristojna reševati zahteve prosilca. Pri tem je potrebna pozornost pri ugotavljanju, ali gre za zahtevo, ki se podvaja, ali pa le za dopolnitev že obstoječe zahteve. Prav tako je za obravnavo zahtev prosilca treba pridobiti strokovno znanje zaposlenih na več posameznih področjih. Vse zahteve, maili in pritožbe prosilca, ki se jih je do izdaje izpodbijane odločbe nabralo že kar 23 in so zelo obsežne, vzamejo najmanj 4 do 5 delovnih ur na dan ene zaposlene osebe. Vse ostalo delo te osebe, ki je zaposlena na delovnem mestu Vodja splošnega sektorja, pa stoji in mora počakati. Ob tem organ še dodaja, da ta ista oseba opravlja tudi dela delovnega mesta Pravnik. Organ zaključuje, da imajo vloge prosilca šikanozni namen in da je zahteve za dostop do informacij javnega značaja treba zavrniti iz razloga zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. Poudarja, da se do posameznih zahtev ni opredeljeval, saj bi s takšno obravnavo zahtevka prosilec deloma dosegel svoj namen z »zasipavanjem« zavezanca z očitno neutemeljenimi zahtevami.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 13. 6. 2024 vložil pritožbo. Sprašuje se, ali je izpodbijana odločba sploh veljavna oziroma skladna s predpisi in zakonodajo ter ali ima odgovorna oseba, ki je izdala in podpisala takšno odločbo, opravljen izpit po ZUP. V celoti zavrača vse očitke, navedene u izpodbijani odločbi, saj so slednji neutemeljeni, neupravičeni ter zavajajoči. Meni, da se organ aktivno izogiba posredovanju zahtevanih informacij, pri čemer ga preseneča dejstvo, da direktor organa ne loči med informacijami, ki jih zahteva kot občinski svetnik, informacijami javnega značaja in informacijami, ki jih zahteva kot član skupščine. Nadalje povzema pretekle zahteve ter dodaja, da njegov zahtevek nikakor ni povezan z odškodninsko tožbo, ki je v teku, temveč ga zgolj skrbi za zakonitost poslovanja javnih podjetij. Ob tem poudarja, da nikoli ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da nikoli in nikdar organa ni prekomerno zasipaval z delom ali oviral njihovega dela ter da zahteva samo informacije, s katerimi mora organ razpolagati že po zakonu. Prav tako poudarja, da ne gre za ponavljajoče se in zaporedne zahteve, saj mu organ do sedaj še ni predal zahtevanih informacij, pri čemer njegove zahteve niso šikanoznega značaja. Ponovno izpostavlja, da ker s strani organa ni prejel zahtevanih informacij javnega značaja, niti kot občinski svetnik, niti kot član skupščine organa, je pisal tudi nadzornemu svetu organa, pri čemer povzema zahteve nadzornemu svetu organa z dne 24. 2. 2024, z dne 3. 3. 2024, z dne 7. 3. 2024 ter z dne 16. 5. 2024. Nasprotuje trditvi organa, da se ta ves čas trudi ugoditi njegovim zahtevam ter dodaja, da organ s tovrstnimi in drugimi navedbami (npr. o obsegu dela) zavaja IP. Prav tako ga skrbi dejstvo, da organ nima časa za izpolnitev tako preprostih zahtev, saj gre le za izpise iz informacijskega sistema in dokumente, ki že obstajajo. Njegov namen je namreč zgolj pridobiti informacije javnega značaja in ne zlorabiti pravico dostopa do informacij javnega značaja, kot to v izpodbijani odločbi zatrjuje organ.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa npr. postavi občinski svetnik, ki je bil z določenimi podatki seznanjen v tej funkciji, in prav tako občinski svetnik v postopku po ZDIJZ nima več pravic pri seznanitvi s podatki in dokumenti organa kot katerakoli druga fizična ali pravna oseba.

(7) Organ je v pritožbenem postopku izpostavil, da prosilec zahteve za dostop do informacij javnega značaja naslavlja na predsednika nadzornega sveta oz. neposredno na nadzorni svet, pri čemer IP v zvezi z navedenim izpostavlja odločbo št. 090-361/2023 z dne 16. 1. 2024. V slednji je IP ugotovil, da nadzorni svet organa ni samostojen zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, temveč je organ zavezanec v postopkih dostopa do informacij javnega značaja v zvezi z zahtevami, ki so naslovljene nanj in na njegove notranje organe, Javno podjetje Komunala Trbovlje d. o. o.. IP zato pritrjuje ugotovitvi organa, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja zgolj in samo organ in ne njegove notranje enote.

(8) Organ se je pri zavrnitvi zahtev skliceval na institut zlorabe dostopa, pri čemer je navedel, da gre za očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je šikanoznega značaja. IP se v nadaljevanju opredeljuje do navedenega instituta.

(9) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(10) IP se je do instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ v svojih odločbah obširneje opredeljeval že v preteklosti. IP se tako v izogib ponavljanju o splošnih navedbah v zvezi s tem institutom sklicuje na svoje predhodne odločbe[1]. 

(11) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(12) Organ lahko po petem odstavku 5. člena ZDIJZ zavrne zahtevo ali funkcionalno povezane zahteve prosilca le v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami^[2];

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin^[3];

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic^[4];

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj^[5];

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje^[6];

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …^[7];

- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev^[8];

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti^[9].

(13) Z namenom razjasnitve dejanskega stanje je IP organ pozval k posredovanju pojasnil glede:

- količine zahtevane dokumentacije, ki ustreza zahtevam prosilca,

- obsega dela, ki bi ga organ imel zaradi obravnave konkretnih zahtev prosilca, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo,

- kadrovskih in tehničnih zmožnosti organa za obravnavo zahtev prosilca ter

- vključitve morebitnih stranskih udeležencev v postopek obravnave predmetnih zahtev.

(14) Na navedeni poziv je organ odgovoril dne 26. 7. 2024. V odgovoru je navedel, da:

- je v letu 2023 prejel štiri zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilca, zahtev s strani drugih prosilcev ni prejel,

- je do dne 16. 5. 2024 prejel šestnajst zahtev za dostop do informacij javnega značaja prosilca, zahtev s strani drugih prosilcev ni prejel,

- je z izpodbijano odločbo odločal o zahtevah prosilca, vloženih dne 24. 2. 2024 (8 zahtev za dostop do informacij javnega značaja) ter dne 3. 3. 3024 (3 zahteve za dostop do informacij javnega značaja), pri čemer vsaka zahteva vsebuje še podvprašanja,

- odgovori na večino vprašanj ne izhajajo iz dokumentov. V določenih primerih bi odgovori na vprašanja lahko izhajali iz dokumenta, vendar bi bil dostop delno omejen zaradi izjem iz 6. člena ZDIJZ,

- je o dostopu do določene dokumentacije že odločal (npr. zahteva za posredovanje vseh gradiv in zapisnikov nadzornega sveta organa od 1. 1. 2023 do vložitve zahteve),

- prosilec povsem enaka vprašanja, kot jih sicer naslavlja neposredno na nadzorni svet organa, naslavlja tudi na Občino Trbovlje, v okviru točke dnevnega reda na seji občinskega sveta – Pobude in vprašanja svetnikov. Občina Trbovlje, katere dolžnost je odgovoriti na takšne vloge, slednje zgolj odstopi organu in določi rok za odgovor. Organ je pojasnil, da ni zavezan občinskemu svetniku odgovarjati na vprašanja, postavljena na seji občinskega sveta, zato ta vprašanja ponovno obravnava kot zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec torej vlaga enake sklope vprašanj kot občinski svetnik preko Občine Trbovlje in kot občan neposredno pri organu,

- ne more posredovati natančnih podatkov o obsegu dokumentacije, pri čemer je npr. navedel, da je obseg gradiva za sejo nadzornega sveta odvisen od vsebin na dnevnem redu ter primeroma navedel, da je imela 10. redna seja Nadzornega sveta, ki je bila dne 14. 3. 2024, kar 262 strani gradiva. Prav tako je organ navedel, da je prosilec v eni od zahtev navedel, da želi pridobiti gradivo in zapisnike sej Nadzornega sveta za leto 2023 in 2024. V letu 2023 je imel nadzorni svet 10 rednih sej, 1 izredno ter 1 korespondenčno sejo, v letu 2024 pa 3 redne in 1 izredno sejo. Organ ocenjuje, da je povprečen obseg sejnega gradiva minimalno 50 strani, torej bi samo za pregled gradiva za pripravo odgovora na to zahtevo porabil okvirno 30 ur,

- določeno dokumentacijo hrani v arhivu, pri čemer bi organ potreboval povprečno vsaj dve uri pa vse do pet ur, da bi pregledal rednike, ki ustrezajo področju, po katerem prosilec sprašuje. Dodaja, da ima arhiviranih skupaj več kot 2300 arhivskih enot, pri čemer so slednje označene na splošno (npr. pravne zadeve, naročilnice ipd.), zato je treba vsako posebej pregledati, da najde konkreten dokument,

- je v času obravnave zahtev, o katerih je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, pri organu bila zaposlena le ena oseba, ki je bila pristojna obravnavati zahteve prosilca. Če je uradna oseba odsotna, nihče drug ni seznanjen z zadevami tako podrobno, da bi lahko o njih vodil postopek. Nadalje dodaja, da je glede specifičnih zahtev prosilca treba vključiti tudi zaposlene z drugih področij. Tako je npr. pojasnil, da je obravnava 8 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, prejetih dne 24. 2. 2024, uradni sebi vzela vsaj 4 ure dela, da je identificirala zahtevane informacije, potem pa bi ta oseba potrebovala vsaj še 8 dodatnih ur, da bi ugotovila, ali so bila enaka/podobna vprašanja s strani prosilca že naslovljena na organ ali občino ter ali je bilo prosilcu na navedeno že odgovorjeno. V nadaljevanju bi ta oseba potrebovala vsaj 80 ur dela, da bi te dokumente med gradivom našla in jih pregledala,

- pri pripravi dokumentacije, torej pri pregledovanju arhiva in pretvarjanju v elektronsko obliko, ne more sodelovati nobena druga oseba, saj imajo svoje zadolžitve in obveznosti, ki so nujno potrebne za delovanje organa in njihovo delo ne more obstati. Če bi pri pripravi dokumentacije sodelovalo osebje v tajništvu organa, potem se v tem času ne bi odzivalo na klice, elektronsko pošto, sprejemalo strank in tudi delo vseh ostalih bi obstalo. Vse ostalo delo uradne osebe, ki je sicer zaposlena na delovnem mestu Vodja splošnega sektorja, opravljala pa je tudi dela delovnega mesta Pravnik, pa je moralo počakati. Sicer bi uradna oseba organa lahko bolj vključila vodje drugih delovnih enot in sektorjev, vendar bi potemtakem obstalo še več dela (npr. novi priklopi, čiščenje greznic, odpravljanje napak na omrežju, pregled ustreznosti pitne vode itd.). Organ se je odločil, da bo uradna oseba organa opravila večino dela v zvezi z obravnavo prosilca, ostale zaposlene pa obremenila, če bo to neizogibno potrebno.

(15) Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da zahteve prosilca niso očitno nedovoljene in neutemeljene. Ne gre za zahteve, vložitev katerih bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Nesporno je namreč, da je prosilec dovolj konkretno opredelil zahtevane dokumente. Če bi organ menil drugače, bi lahko, skladno z 18. členom ZDIJZ, prosilca pozval na dopolnitev zahteve. Ob tem IP dodaja, da je ob pregledu samih zahtev ugotovil, da določeni dokumenti skladno s prakso IP predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, v zvezi s katerimi je IP že večkrat odločil, da jih je treba prosilcem posredovati (npr. informacije o porabi javnih sredstev). Seveda pod pogojem, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti po kriterijih, kot jih navaja prosilec.

(16) Nadalje je organ v odgovoru z dne 26. 7. 2024 primeroma navedel posamezna vprašanja prosilca, za katera meni, da so že na prvi pogled očitno šikanoznega značaja (npr. »Ali vodstvo Komunale Trbovlje in nadzorni svet komunale uradno izjavljata, da je v preteklosti, kot tudi sedaj, Komunala Trbovlje poslovala oziroma posluje v skladu z veljavno zakonodajo«). IP navedenemu stališču ne more slediti, saj ugotavlja, da zahteve prosilca niso žaljive in nespoštljive, prav tako ne vsebujejo negativnih vrednostnih sodb in provokacij.

(17) Po pregledu spisovne dokumentacije, je objektivno tudi težko reči, da bi izpolnitev predmetnih zahtev ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, saj se organ do tega v izpodbijani odločbi in odgovoru z dne 26. 7. 2024 ni konkretno opredelil oz. slednjega ni konkretno izkazal. Organ namreč ni izkazal, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru po oceni IP ni zadostno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi vsebinska obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Organ je v odgovoru z dne 26. 7. 2024 sicer navedel posamezna opravila, ki bi obstala, če bi v obravnavo zahtev vključil tudi ostale zaposlene, pri čemer pa ni pojasnil, pri obravnavi katerih zahtev konkretno bi bilo potrebno sodelovanje ostalih zaposlenih, koliko njihovega dela in časa bi bilo potrebno pri tem ter katere obveznosti bi organ zanemaril zaradi vsebinske obravnave predmetnih zahtev. Z navedbami v izpodbijani odločbi in odgovoru z dne 26. 7. 2024 organ ni dovolj konkretno pojasnil, kako bi vsebinsko odločanje o zahtevi prosilcev in posledično posredovanje zahtevane dokumentacije prosilcu lahko neposredno vplivalo na (ne)izvedbo postopkov ter na kakšen način bi zaradi tega tretjim osebam nastala škoda. Kot je bilo navedeno že uvodoma, je treba upoštevati, da mora biti utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(18) IP pojasnjuje, da bi se moral organ natančneje opredeliti glede količine zahtevane dokumentacije. Brez tega podatka namreč ni mogoče presojati nadaljnjih kriterijev, ki se nanašajo na dejansko obremenitev organa, ki bi bila posledica vsebinske obravnave zahteve. Organ je namreč v odgovoru z dne 26. 7. 2024 navedel, da ne more posredovati natančnih podatkov o obsegu dokumentacije, ki ustreza zahtevam prosilca ter pri tem primeroma navedel podatke glede posredovanja dokumentacije, ki se nanaša na gradivo in zapisnike sej nadzornega sveta organa. V nadaljevanju je navedel, da je za 8 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je prejel dne 24. 2. 2024, uradna oseba porabila vsaj 4 ure dela za identifikacijo zahtevanih informacij, dodatnih 8 ur dela pa bi uradna oseba porabila, da bi ugotovila, ali so bila enaka vprašanja s strani prosilca že naslovljena na organ ter ali je bilo o navedenem že odločeno. Ko bi uradna oseba izvedla navedena dejanja pa bi porabila vsaj še 80 ur dela, da bi te dokumente med gradivom našla in pregledala. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.  Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«^[10]. Navedeno izrecno izhaja iz zadeve, ki se je nanašala na 18.587 dokumentov. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa^[11].«  Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bilo posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. IP zato npr. težko sledi navedbi organa, da bi uradna oseba porabila 12 ur dela za identifikacijo in ugotovitev, ali je s strani prosilca v preteklosti že prejela zahteve z isto vsebino. Organ je namreč pojasnil, da je prosilec prve zahteve za dostop do informacij javnega značaja vložil v juliju 2023 (4) ter z vlaganjem zahtev nadaljeval tudi v letu 2024 (16), pri čemer zahtev s strani drugih prosilcev v navedenem obdobju ni prejel. Prav tako je organ pojasnil, da zahteve za dostop do informacij javnega značaja obravnava zgolj ena oseba, kar pomeni, da ima ta oseba celoten pregled nad zahtevami za dostop do informacij javnega značaja prosilca in lahko razmeroma hitro, s primerjavo že prejetih zahtev, ugotovi, ali je prosilec takšno zahtevo že naslovil na organ ali ne ter kakšna je bila njegova odločitev glede predmetnih zadev. V primeru, da je organ o zahtevi prosilca (deloma) že odločil, je dolžan organ takšno zahtevo zavreči na podlagi 129. člena ZUP in ne zavrniti na podlagi določb o zlorabi postopka (npr. o dostopu do zapisnikov posameznih sej nadzornega sveta organa v letu 2023 je odločal tudi IP v pritožbenem postopku, v katerem je izdal odločbo št. 090-99/2024/12 z ne 10. 5. 2024. Prav tako je IP že odločal o dostopu do dokumentov, ki se nanašajo na vodovod in kanalizacijo in pri tem izdal odločbo št. 090-99/2024/16 z dne 29. 5. 2024). Prav tako je organ v odgovoru z dne 26. 7. 2024 navedel, da ima arhiv, v katerem hrani določeno dokumentacijo ter pojasnil obseg dokumentacije, ki se tam nahaja, pri čemer IP ugotavlja, da so navedbe organa glede arhiva splošne, saj slednji ni konkretno pojasnil, katera dokumentacija, ki ustreza zahtevam prosilca za dostop do informacij javnega značaja, se nahaja v arhivu. Posamezne zahteve prosilca se namreč nanašajo na posredovanje izpisov iz informacijskega sistema, kar pomeni, da organ teh zahtevanih informacij ne rabi iskati v arhivu.

(19) Ob tem IP dodaja, da je treba upoštevati, da je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je tudi ustavna pravica, omogoča vpogled v delovanje zavezancev po ZDIJZ in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, odraža tudi bistvo demokracije, zato je po mnenju IP v skladu s tem tudi izrecna določba ZDIJZ o podaljšanju roka za odločitev (24. člen ZDIJZ). Povedano drugače, tudi iz te določbe izhaja namen zakonodajalca, torej da se primarno zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter pravica prosilcev, da pridobijo informacije javnega značaja. Zakonodajalec je sam predvidel situacije, ko je za obravnavo zahtev za dostop do informacij javnega značaja potrebno več časa, zato je uzakonil 24. člen ZDIJZ, ki organom omogoča podaljšanje rok za odločitev za največ 30 delovnih dni. IP ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ v konkretnem primeru izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev ter na ta način poskušal zagotoviti obravnavo predmetnih zahtev.

(20) Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec posamezne zahteve za dostop do informacij javnega značaja oblikoval tako, da organu postavlja vprašanja v zvezi z določeno tematiko. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanje, pripravi pojasnilo oz. da ukrepa glede posamezne tematike, praviloma ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, namreč ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovor na vprašanje prosilca »Ali vodstvo Komunale Trbovlje in nadzorni svet komunale uradno izjavljata, da je v preteklosti, kot tudi sedaj, Komunala Trbovlje poslovala oziroma posluje v skladu z veljavno zakonodajo«). V posameznih primerih tako že iz same narave zahteve izhaja, da odgovor na vprašanje ne izhaja iz dokumenta, s katerim bi organ v trenutku vložitve zahteve že razpolagal, temveč za dokument, ki bi ga bilo potrebno na podlagi zahteve šele ustvariti. Slednje pa, kot že pojasnjeno, ne zapade pod domet pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(21) IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023, v kateri je sodišče presojalo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj je prosilec na občino vložil več deset zahtev letno (70 zahtev v letu 2021, v prvi polovici leta 2022 pa 46 zahtev), in ugotovilo, da zloraba ni podana, saj organ med drugim ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih.

(22) IP po preučitvi konkretne zadeve zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ v obravnavanem primeru ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteve prosilca prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivale na pravice tretjih. Organ se ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oz. dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ in tako ni izkazal razlogov, da bi zahteve prosilca zavrnil po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Kot je razvidno iz upravno sodne prakse, je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. IP je ocenil, da organ ni izkazal, da bi prosilec prekoračil meje svoje pravice po ZDIJZ.

(23) S tem, ko se je organ pri zavrnitvi skliceval na zlorabo pravice, je napačno uporabil materialno pravo, posledično pa ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v predmetni zadevi. S tem je pri izdaji izpodbijane odločbe tudi bistveno kršil pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), zato je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(24) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(25) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(26) Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). V ponovljenem postopku je organ najprej dolžan vsebinsko presoditi zahteve prosilca in ugotoviti, ali so zahteve vložene na podlagi določb ZDIJZ ali drugih pravnih podlag (npr. Poslovnik o delu občinskega sveta). Če je organu zahteva prosilca v tem delu nerazumljiva/nejasna oz. če organ dvomi na kateri pravni podlagi prosilec zahteva informacije, je slednji v ponovljenem postopku prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ namreč zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč.

(27) Če organ ugotovi, da so zahteve prosilca vložene na podlagi določb ZDIJZ, se je dolžan opredeliti do obstoja dokumentov, ki jih zahteva prosilec. Če bo ugotovil, da s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga, mora v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na katera dejstva in dokaze je oprl tako ugotovljeno dejansko stanje. Če bo ugotovil, da z dokumenti razpolaga, pa mora preveriti, ali je prosilec dokumente z isto vsebino pri organu že zahteval in takšno zahtevo na podlagi 129. člena ZUP zavreči. Organ namreč v izpodbijani odločbi kot element šikanozne zahteve izpostavlja, da prosilec dokumente, ki jih je že pridobil, zahteva ponovno.

(28) V zvezi z zahtevanimi  dokumenti, glede katerih bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V tem primeru mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(29) Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1.  in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. V kolikor gre pri zahtevanih podatkih za absolutno javno dostopne informacije (npr. poraba javnih sredstev) IP v tej zvezi izpostavlja sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024, v kateri je sodišče navedlo, da je treba tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, presojati v povezavi z dejstvom, da so zahtevani podatki absolutno javni dostopni.

(30) Nadalje IP pojasnjuje, da lahko organ za posredovanje zahtevanih informacij prosilcu zaračuna tudi materialne stroške, in sicer po postopku, ki ga določa 36. člen ZDIJZ in 15. – 18. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Če bo ocenjena višina stroškov (glede na obseg dokumentacije) presegla 80 EUR, lahko organ prosilca pozove k plačilu vnaprejšnjega pologa za stroške.

(31) IP še pojasnjuje, da  je organ v ponovljenem postopku dolžan spoštovati določbe ZUP, ki določajo katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje (28. do 32. člen ZUP).

(32) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(33) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[10] Sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006 z dne 4. 10. 2007.

[11] Sodba Upravnega sodišča RS št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017.