prosilec - Komunala Trbovlje d.o.o.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju določene dokumentacije, saj zahtevanih podatkov nima v takšni obliki, kot jo je navedel prosilec. IP je ugotovil, da je odločitev organa pravilna, saj z dokumenti ne razpolaga na zahtevani način, prav tako pa jih prosilcu po izbranih kriterijih tudi ni dolžan pripraviti. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-99/2024/5

Datum: 18. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 3. 2024 zoper odločbo Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o., Savinjska cesta 11 a, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 02/2024 z dne 12. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 3. 2024 zoper odločbo Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o., št. 02/2024 z dne 12. 3. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Z zahtevo z dne 24. 8. 2023 je prosilec na podlagi določb ZDIJZ organ zaprosil za posredovanje informacij glede javnih naročil, javnih razpisov, pogodb ter naročil oz. naročilnic. V zvezi:

- z javnimi naročili je navedel: »Prosim za posredovanje natančnih podatkov za zadnjih deset let glede vseh javnih naročil, ki se nanašajo na vaše javno podjetje (Komunala Trbovlje) oziroma vseh javnih naročil, ki jih je izvedlo vaše podjetje. Spodaj zahtevani podatki naj se nanašajo za vsako javno naročilo posebej. Iz dokumenta naj bo natančno razvidno:

·         številka javnega naročila,

·         datum objave javnega naročila,

·         ime in priimek osebe, ki je bila kontaktna oseba pri javnem naročilu,

·         izbran izvajalec ali izbrani izvajalci,

·         vrednost pogodbe z izbranim izvajalcem po javnem naročilu in vrednost končne pogodbe z vsemi aneksi«,

- z javnimi razpisi je navedel: »Prosim za posredovanje natančnih podatkov za zadnjih deset let glede vseh javnih razpisov, na katerih je sodelovala Komunala Trbovlje. Spodaj zahtevani podatki naj se nanašajo za vsak javni razpis posebej. Iz dokumenta naj bodo natančno razvidno:

·         številka javnega razpisa,

·         datum objave javnega razpisa,

·         ime in priimek osebe, ki je bila kontaktna oseba pri javnem razpisu,

·         uspešnost oz. ne uspešnost prijave na razpis,

·         končna vrednost pridobljenih finančnih sredstev na tem razpisu«,

- s pogodbami je navedel: »Prosim za posredovanje natančnih podatkov za zadnjih deset let za vse pogodbe, ki jih je sklenila komunala Trbovlje s tretjimi osebami oziroma poslovnimi partnerji. Iz tega seznama naj bodo ločeno prikazane: izvajalske pogodbe (investicije, vzdrževanje, projekti), svetovalne pogodbe, pogodbe za storitve (pogodbe za kakršnekoli druge storitve, ki niso zajete v izvajalskih ali svetovalnih pogodbah). Prosim za posredovanje kopij vseh pogodb (lahko v elektronski obliki), ki so imele vrednost pogodbe nad 800 (osemsto) evrov. Iz dokumenta naj bo razvidno:

·         številka pogodbe,

·         datum podpisa pogodbe,

·          ime in priimek osebe, ki je bila kontaktna oseba oz. skrbnik pogodbe,

·         vsebina in obseg pogodbe,

·         trajanje pogodbe,

·         začetna in končna vrednost pogodbe,

·         podpisnik pogodbe,

·         ime poslovnega partnerja,

·         ali je bilo za pogodbo objavljeno javno naročilo (da ali ne). Če je odgovor da, prosim za številko javnega naročila.

Zahtevani podatki se ne nanašajo za pogodbe o zaposlitvah«.

- z naročili oz. naročilnicami je navedel: »Prosim za posredovanje natančnih podatkov za zadnjih deset let za vsa naročila, ki jih je izvedla Komunala Trbovlje s tretjimi osebami oziroma poslovnimi partnerji. Iz tega seznama naj bo ločeno prikazano: naročila za investicije, vzdrževanje, projekte, naročila za svetovanje, naročila za razna avtorska dela, naročila za dobave materialov, blaga in izdelkov, naročila za oblačila ali obutve, itd. Prosim za posredovanje kopij vseh naročil (lahko v elektronski obliki), ki so imele vrednosti naročila nad 800 (osemsto) evrov. Iz dokumenta naj bo razvidno:

·         številka naročila,

·         datum podpisa naročila (npr. naročilnice),

·          ime in priimek osebe, ki je bila kontaktna oseba pri naročilu,

·          vsebina in obseg naročila,

·         trajanje naročila,

·         začetna in končna vrednost naročila,

·         podpisnik naročila,

·         ime poslovnega partnerja na katerega se naročilo nanaša«.

Zahtevano dokumentacijo je želel prejeti v obliki fotokopij ali v elektronskem zapisu, pri čemer je navedel, da na bodo dokumenti, ki mu bodo uradno predani podpisani s strani direktorja organa.

(2) Ker organ z zahtevo prosilca ni ravnal skladno z določili ZDIJZ, je slednji pri IP vložil pritožbo zoper molk organa. Po pozivu IP organu, da odloči o zahtevi prosilca, je ta izdal odločbo št. 02/2024 z dne 12. 3. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ je prosilca napotil na portal javnih naročil, kjer so dostopna vsa javna naročila, dostop do preostale dokumentacije (dostop do javnih razpisov, pogodb in naročilnic) pa zavrnil na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je navedel, da z zahtevanimi informacijami v takšni obliki kot jih zahteva prosilec ne razpolaga. Kljub navedenemu je organ z dopisom z dne 23. 2. 2024 prosilca obvestil, da mu je pripravljen omogočiti vpogled v zahtevane podatke na sedežu organa.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec vložil pritožbo z dne 13. 3. 2024. V njej povzema zahtevo z dne 24. 8. 2023 (glede pogodb in naročil oz. naročilnic) ter odločitev organa glede 1.b, 1.c ter 1.d točke izreka izpodbijane odločbe. Nadalje navaja, da je trditev organa, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga v obliki, kot jo sam zahteva, neutemeljena. Meni, da je mogoče iz informacijskega sistema 3TAV na preprost način izvoziti vse podatke, ki so v njem. Od organa zahteva, da mu omogoči izvoz podatkov o pogodbah in naročilnicah za zadnjih 10 let, pri čemer navaja,  kateri podatki naj bodo razvidni iz seznama pogodb in naročilnic. Ob tem dodaja, da dostop do navedenih informacij že ima, pri čemer želi te iste informacije primerjati s podatki, ki jih bo uradno prejel od organa.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

(5) Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP na podlagi 11. člena ZInfP dne 4. 4. ter dne 9. 4. 2024 pri organu opravil ogled in camera.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) Upoštevaje izrecne pritožbene navedbe prosilca IP ugotavlja, da slednji odločbo prvostopenjskega organa izpodbija le v delu odločitve glede posredovanja dokumentacije, ki se nanaša na pogodbe (1.c. točka izreka izpodbijane odločbe) in naročila oz. naročilnice (1.d. točka izreka izpodbijane odločbe). Posledično je takšen tudi obseg pritožbene presoje IP.

(8) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da podatkov glede pogodb, javnih razpisov in naročil oz. naročilnic v obliki, kot jo zahteva prosilec, nima. Ugotovil je, da bi bil za izločitev teh podatkov, kot jih zahteva prosilec, potreben nesorazmeren napor. Iz navedenega razloga posredovanje teh informacij v obliki kot jo želi prosilec ni mogoče, zato je njegovo zahtevo zavrnil na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, odgovarjati na vprašanja, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Povedano drugače, ne prosilci, ne IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. seznam).

(10) IP nadalje poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatki/seznamom, ki jih/ga je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24. 8. 2024.

(11) Prosilec je zahtevo glede dostopa do pogodb in naročilnic opredelil na način, da želi prejeti seznam pogodb oz. naročilnic, pri čemer želi prejeti le tiste pogodbe in naročilnice, ki presegajo vrednost naročila nad 800 eur, prav tako želi, da organ na seznamu pogodbe oz. naročila razvrsti po vrsti dokumenta (npr. izvajalske pogodbe, svetovalne pogodbe, naročila za razna avtorska dela, naročila za oblačila in obutve, …), hkrati pa želi prejeti točno določene informacije iz tako razvrščenih dokumentov (številka dokumenta, datum, kontaktna oseba, vsebina in obseg, vrednost, podpisniki, poslovni partnerji, …). Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s podatki, ki so predmet zahteve prosilca z dne 24. 8. 2024 oz. ali je priklic zahtevanih podatkov možen iz informacijskega sistema organa.

(12) Kot že navedeno, je IP pri organu, z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, opravil ogled in camera.

(13) V zvezi z zahtevo prosilca po posredovanju natančnih podatkov za zadnjih deset let za vse pogodbe, ki jih je sklenil organ s tretjimi osebami oziroma poslovnimi partnerji, pri čemer naj bodo iz tega seznama ločeno prikazane: izvajalske pogodbe (investicije, vzdrževanje, projekti), svetovalne pogodbe, pogodbe za storitve (pogodbe za kakršnekoli druge storitve, ki niso zajete v izvajalskih ali svetovalnih pogodbah) ter v zvezi z zahtevo po posredovanju kopij vseh pogodb (lahko v elektronski obliki), ki so imele vrednost pogodbe nad 800 (osemsto) evrov, pri čemer naj bo iz dokumenta razviden določen nabor podatkov, je organ IP na ogledu in camera pojasnil, da se pogodbe praviloma od leta 2018 (delno 2015, 2016, 2017) hranijo v informacijskem sistemu EBA, pred tem letom pa se nahajajo v papirni obliki. Splošnega seznama pogodb v papirni obliki organ ni vodil, še manj pa ga je v papirni obliki vodil po kriterijih, kot jih navaja prosilec. Prav tako seznama z vsebino, ki jo je opredelil prosilec v zahtevi z dne 24. 8. 2023, ni možno izvoziti iz informacijskega sistema EBA. V slednjem sicer lahko v rubriki »tip dokumenta« izberemo pogodba, vendar ni nujno, da se vsebina tega dokumenta nanaša na pogodbo. V kolikor oseba, ki evidentira posamezno pogodbo, pri rubriki »tip dokumenta«, izbere dopis in ne pogodba, takšna pogodba ne bo zajeta pri filtriranju dokumentov. Ne glede na navedeno je organ pojasnil, da iskanje po točno določenih parametrih, kot jih navaja prosilec v informacijskem sistemu EBA ni mogoče, kar je na ogledu izkazal s prikazom ključnih besed pri rubriki »tip pogodbe«, ki sicer vsebuje posamezne tipe pogodb, med katerimi pa ni izvajalskih pogodb, svetovalnih pogodb, pogodb za storitve, torej pogodb, ki jih v zahtevi z dne 24. 8. 2023 opredelil prosilec. Nadalje je organ glede možnosti posredovanja pogodb, ki so imele vrednost nad 800 eur pojasnil, da je za pogodbe od leta 2018 (delno 2015, 2016, 2017), ki so zavedene v informacijskem sistemu EBA, sicer omogočeno iskanje po ključni besedi »vrednost pogodbe«, vendar le, če je ta podatek vnesen ob evidentiranju pogodbe. Tako ima od skupno 2872 dokumentov, ki so v informacijskem sistemu EBA na dan 9. 4. 2024 označeni kot pogodba, izpolnjeno rubriko »vrednost pogodbe« le 324 pogodb. Nekatere med njimi presegajo vrednost 800 eur, nekatere ne. Ne glede na navedeno pa informacijski sistem EBA ne omogoča izvoza podatkov po kriterijih, kot jih je navedel prosilec. Slednji je namreč v zahtevi točno opredelil, kaj naj bo razvidno iz dokumenta (številka dokumenta, datum, kontaktna oseba, vsebina in obseg, vrednost, podpisniki, poslovni partnerji, …). Glede pogodb v papirni obliki in drugih pogodb v informacijskemu sistemu, ki nimajo zavedene vrednosti, je organ navedel, da bi moral vpogledati v vsako posamezno pogodbo in ugotoviti njeno vrednost ter analizirati, ali posamezni dokument vsebuje točno določene informacije, ki jih je zahteval prosilec.

(14) V zvezi z zahtevo prosilca po posredovanju naročil oz. naročilnic, in sicer natančnih podatkov za zadnjih deset let za vsa naročila, ki jih je izvedel organ s tretjimi osebami oziroma poslovnimi partnerji, pri čemer naj bo iz tega seznama ločeno prikazano: naročila za investicije, vzdrževanje, projekte, naročila za svetovanje, naročila za razna avtorska dela, naročila za dobave materialov, blaga in izdelkov, naročila za oblačila ali obutve, itd. ter v zvezi z zahtevo po posredovanju kopij vseh naročil (lahko v elektronski obliki), ki so imele vrednosti naročila nad 800 (osemsto) evrov, pri čemer naj bo iz dokumenta razviden določen nabor podatkov, je organ IP na ogledu pojasnil, da njegovi zahtevi ustreza dokument, na podlagi katerega organ dejansko naroči blago, storitev in jo posreduje dobavitelju/izvajalcu. Takšen dokument predstavlja naročilnica, ki se od leta 2018 dalje hrani v informacijskem sistemu EBA, pred tem obdobjem pa so se tovrstni dokumenti hranili le v papirni obliki. Naročilnice se pri organu kreirajo na podlagi prejetega predloga za izdajo naročilnice v informacijskem sistemu JANA (storitve, osnovna sredstva) in 3TAV (material), in sicer tako, da se v sistem vnese določene parametre, pri čemer se ustvarjanje naročilnice zaključi s tem, ko se wordova predloga naročilnice posreduje v podpis v informacijski sistem EBA, v katerem podpisnik podpiše naročilnico in se ta odpremi izvajalcu storitve/dobavitelju. Iz informacijskega sistema JANA ter 3TAV torej ni razviden podatek o sami izvedbi oz. realizaciji naročila, saj gre zgolj za sistem za pripravo predloga naročilnice. Prosilec je namreč zahteval informacije o izvedenih naročilih. V zvezi z zahtevo po posredovanju seznama, v katerem naj bodo ločeno prikazana izvedena naročila za investicije, vzdrževanje, projekte, naročila za svetovanje, naročila za razna avtorska dela, naročila za dobave materialov, blaga in izdelkov, naročila za oblačila ali obutve, itd. je uradna oseba organa IP pojasnila, da seznama s kriteriji, kot jih navaja prosilec, ni mogoče izvoziti iz informacijskega sistema EBA, saj ta ne omogoča iskanja po ključnih besedah oz. vsebini, kot jo navaja prosilec. Slednje je organ na ogledu izkazal s prikazom rubrik, ki jih lahko izbere v primeru, ko v rubriki »tip dokumenta« izbere dokument naročilnica. Prav tako organ seznama, na način, kot ga je v zahtevi opredelil prosilec, ni vodil v papirni obliki. Nadalje je uradna oseba organa glede možnosti posredovanja naročil oz. naročilnic, ki so imele vrednost nad 800 eur, na ogledu IP pojasnila, da vrednosti na potrjenih naročilnicah praviloma niso zavedene. Te so sicer zavedene le na naročilnicah za material, in sicer od leta 2023 dalje, pri čemer pa informacijski sistem EBA pri tem tipu dokumenta ne ponudi rubrike »vrednost naročilnice«. Prav tako informacijski sistem EBA ne omogoča izvoza podatkov po kriterijih, kot jih je navedel prosilec. Slednji je namreč v zahtevi točno opredelil, kaj naj bo razvidno iz dokumenta (številka dokumenta, datum, kontaktna oseba, vsebina in obseg, vrednost, podpisniki, poslovni partnerji, …).

(15) Na podlagi spisovne dokumentacije in ugotovljenih dejstev na ogledu in camera IP zaključuje, da organ ne razpolaga s seznamom s podatki, kot jih zahteva prosilec, informacijski sistem EBA pa organu tudi ne omogoča iskanja oz. filtriranja dokumentov po kriterijih, kot jih je v zahtevi postavil prosilec. Slednje pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. Kot že predhodno obrazloženo, informacijski sistem EBA iskanja po kriterijih prosilca ne omogoča. Glede dokumentacije, ki se vodi v papirni obliki, bi moral organ za izpolnitev predmetne zahteve ročno pregledati konkretne zadeve in pri vsaki posamezni zadevi opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo dokumentov oziroma podatkov po vsebinskih kriterijih prosilca. Takšno zbiranje in analiziranje zahtevanih informacij po vsebini pa bi nedvomno pomenilo ustvarjanje nove zbirke podatkov, česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva. Ob navedenem IP poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje, katere zahtevane dokumente oziroma podatke organ ima, temveč, ali je organ dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da pripravi zbirko po vsebinskih kriterijih prosilca. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, šele presoditi, ali posamezni dokumenti v zahtevano zbirko podatkov sodijo, kar pa v obravnavanem primeru po oceni IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 79/2009-10. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.

(16) Ne glede na to, da organ z dokumenti ne razpolaga na zahtevani način in da jih prosilcu po izbranih kriterijih tudi ni dolžan pripraviti, je bil organ pripravljen odločiti preko zahteve prosilca in mu ponuditi vsaj vpogled v razpoložljivo dokumentacijo na sedežu organa, čeprav tega ne bi bil dolžan storiti. Navedeno kaže na naklonjenost organa, da zahtevi prosilca ugodi, tudi na način, da mu posreduje več informacij, kot jih je ta zahteval in v širšem obsegu.

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Organ je namreč zahtevo prosilca zavrnil na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki se uporablja v primerih, ko prosilec vloži zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Upoštevajoč definicijo pojma ponovne uporabe informacij javnega značaja (tretji odstavek 4. člena ZDIJZ) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za ponovno uporabo, temveč za klasično zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka