prosilec - Komunala Trbovlje d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval kopijo pogodbe o zaposlitvi vključno z aneksi, sklenjeno z aktualnim in s prejšnjim direktorjem organa ter kopije zadnjih dvanajstih plač za oba. Organ je v delu odločitve, ki je predmet tega pritožbenega postopka, odločil, da se omogoči delni dostop do plačilnih list obeh direktorjev. Prosilec v pritožbi vztraja, da so na plačilnih listah prikazani zgolj nekateri osnovni podatki (osnovna bruto plača, osnovna neto plača, boniteti: nezgodno in zdravstveno zavarovanje, osnova za prispevke) ne pa tudi vsi elementi plače, med drugim: - nadomestila za službene poti (stroški poti, kilometrina, dnevnice), regres in druge nagrade, bonitete (npr. uporaba službenega vozila, mobilnega telefona), dodatek za uspešnost poslovanja, vse druge dodatke iz pogodbe o zaposlitvi, ki jih je direktor dejansko prejel v zadnjih 12 mesecih. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zaposleni pri organu, ki je javno podjetje, niso javni uslužbenci, zato določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavlja pravne podlage za razkritje zahtevanih podatkov. Zakonodajalec je v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ opredelil, kaj sodi med informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v okviru katerih je naštel informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa. Organ je tako zahtevo prosilca pravilno obravnaval v smislu plače kot dela prejemka in ne kot zahteve za vse prejemke obravnavanih direktorjev. Kot je razvidno so informacije javnega značaja med drugim bruto plače direktorjev. Iz izpodbijane odločbe in navedb prosilca izhaja, da mu je omogočil dostop do bruto plače kot je podatek razviden iz plačilnih list obeh direktorjev. Ker pa je prosilec zahteval informacije o plačah in ne tudi o drugih postavkah prejemkov, je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločal le o dostopu do informacij o plačah, ne pa tudi o drugih delih prejemka direktorja, saj te niso bile predmet zahteve. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-245/2025/2

Datum: 13. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 5. 2025, zoper odločbo in sklep Komunale Trbovlje, d. o. o., Savinjska cesta 11a, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025-4 z dne 14. 5. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 5. 2025 zoper odločbo in sklep Komunale Trbovlje, d. o. o. št. 090-1/2025-4 z dne 14. 5. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 15. 2. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval: Kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno z aktualnim direktorjem Javnega komunalnega podjetja, g. …., vključno z aneksi, Kopije zadnjih dvanajstih (12) plač g. …. v funkciji direktorja JP Komunala Trbovlje, - Kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s predhodnim direktorjem Javnega podjetja Komunala Trbovlje, g. ….., vključno z vsemi aneksi, Kopije zadnjih dvanajstih (12) plač g. ……. v funkciji direktorja JP Komunala Trbovlje.

(2) Dne 14. 5. 2025 je organ izdal sklep in odločbo št. 090-1/2025-4 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), s katero je s prvo točko odločbe prosilcu delno ugodil zahtevi, v delu, ki se nanaša na Kopijo zadnjih dvanajstih (12) plač g. ….. v funkciji direktorja JP Komunala Trbovlje in na Kopijo zadnjih dvanajstih (12) plač g. ….. v funkciji direktorja JP Komunala Trbovlje in odločil, da se prosilcu posreduje plačilne liste dr. … za plače od meseca februarja do meseca januarja 2025 (12 plačilnih list), v katerih je organ na podlagi tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekril: davčno številko, naslov, delovno dobo, količnik, bruto redno urno postavko, znesek davčnih olajšav, podatke o banki in računu in naslednje postavke: 8 redno delo, 49 poškodba izven dela do 30 dni, 50 letni dopust, 51 praznik, 53 bolniška do 30 dni, 221 prispevki delavca iz plač, 225 osnova za dohodnino, 206 akontacija dohodnine, 306 prevoz – relacija, 313 malica, 1067 stroški službene poti – prevoz, 355 skupaj, 4931 kolektivno zdravstveno zavarovanje, 500 znesek za izplačilo, 422 dodatno pokojninsko zavarovanje  - delavec, 423 dodatno pokojninsko zavarovanje – podjetje, 106 obvezni zdravstveni prispevek in 480 sredstva za plače. Z isto točko je odločil, da se prosilcu posreduje plačilne liste …… za plače od meseca januarja 2023 do meseca decembra 2023 (12 plačilnih list), v katerih je organ na podlagi tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekril: davčno številko, naslov, delovno dobo, količnik, bruto redno urno postavko, znesek davčnih olajšav, podatke o banki in računu in naslednje postavke: 8 redno delo, 39 poračun, 41 delo od doma, 50 letni dopust, 51 praznik, 130 nagrade, 221 prispevki delavca iz plač, 225 osnova za dohodnino, 206 akontacija dohodnine, 306 prevoz – relacija, 313 malica, 1067 stroški službene poti – prevoz, 1042 stroški službene poti – dnevnice, 355 skupaj, 500 znesek za izplačilo in 480 sredstva za plače. Odločba nadomesti odločbo št. 090-1/2025-2 z dne 12. 3. 2025. Posebni stroški v postopku niso zaznamovani. S sklepom je odločil, da se zahteva v delu, ki se nanaša na Kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno z aktualnim direktorjem Javnega komunalnega podjetja, g. …., vključno z aneksi, - Kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s predhodnim direktorjem Javnega podjetja Komunala Trbovlje, zavrže. Sklep nadomesti sklep št. 090-1/2025-2 z dne 12. 3. 2025. Posebni stroški v postopku niso zaznamovani. Iz vsebine obrazložitve odločitve izhaja, da je organ prosilcu izdal odločbo in sklep št. 090-1/2025-2 z dne 12. 3. 2025, s katerima je del zahteve (kopije 12 plač sedanjega in bivšega direktorja) zavrnil in sklep, s katerim je del zahteve zavrgel (kopija pogodb o zaposlitvi sedanjega in bivšega direktorja). Zavrnilni del odločbe se je nanašal na omejitev dostopa do podatkov – poslovna skrivnost in osebni podatki. S sklepom pa je organ zavrgel zahtevo, ker je ugotovil, da je vsebinsko enako zahtevo že obravnaval v postopku številka 04/2024-2. Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 13. 3. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da pogodba o zaposlitvi in plače direktorjev javnih komunalnih podjetjih ne morejo biti poslovna skrivnost. Organ je v času obravnave pritožbe prosilca dne 17. 3. 2025 prejel odločbo IP številka 090-484/2024 z dne 13. 3. 2025, s katero je bilo odločeno, da gre v primeru pogodb direktorjev za javno dostopne dokumente (razen varovanih osebnih podatkov). Iz vsebine obrazložitve še izhaja, da je organ ob preizkusu zahteve ugotovil, da je prosilec navedeni del zahteve vsebinsko enak, na organ že poslal 24. 2. 2025. O tej zahtevi je organ odločil z odločbo št. 04/2024-2 z dne 3. 9. 2024. IP je z odločbo št. 090-484/2024/3 z dne 13. 3. 2025 odločbo odpravil in organu naložil delno razkritje pogodb. Organ je dne 17. 4. 2025 odločbo IP izvršil in prosilcu posredoval pogodbi o zaposlitvi …. in dr. …., s prekritimi osebnimi podatki. Iz navedenega izhaja, da je bilo o tej zahtevi že odločeno, zato je organ ne more ponovno obravnavati in jo je iz tega razloga zavrgel. Podatke na plačilnih listih pa je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov.

(3) Zoper odločitev št. 090-1/2025-4 z dne 14. 5. 2025 je prosilec dne 18. 5. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da organ ob razkritju podatkov v 12 plačilnih listah ni razkril podatkov, ki so nedvomno informacije javnega značaja. Pritožbo vlaga zaradi nepopolne in vsebinsko pomanjkljive razkritosti podatkov. Gre za nepopolno izvršitev odločbe, saj so bile formalno navedene postavke preštete, vendar jih dejanske plačilne liste ne vsebujejo oziroma so v celoti prekrite. Na plačilnih listah so prikazani zgolj nekateri osnovni podatki (osnovna bruto plača, osnovna neto plača, boniteti: nezgodno in zdravstveno zavarovanje, osnova za prispevke). V skladu z ustaljeno prakso IP in Upravnega sodišča morajo javni organi razkriti vse elemente plače, med drugim: - nadomestila za službene poti (stroški poti, kilometrina, dnevnice), regres in druge nagrade, bonitete (npr. uporaba službenega vozila, mobilnega telefona), dodatek za uspešnost poslovanja, vse druge dodatke iz pogodbe o zaposlitvi, ki jih je direktor dejansko prejel v zadnjih 12 mesecih. Ob tem prosilec v pritožbi navaja, da je organ odstopil od svoje lastne odločbe in njenih obveznih sestavin, neposredno kršil načelo transparentnosti in onemogočil vpogled v dodatke, bonitete in nadomestila, ki so po pogodbi sestavni del plače direktorja in zato informacija javnega značaja. Zaradi prikrivanja teh postavk odločba ne izpolnjuje določb ZDIJZ, po katerem je vsakršno razpolaganje z javnimi sredstvi podvrženo nadzoru javnosti. Iz pogodbe z direktorjem …. izhaja, da so sestavni deli plače tudi: -  nadomestilo za malico, prevoz in službene poti, - bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene, - stroški zavarovanj, članarin in izobraževanj, - spremenljivi del plače glede na uspešnost, -  druge ugodnosti iz naslova pogodbenih določil. Vse našteto predstavlja sredstva iz javnih sredstev, zato gre za informacije javnega značaja. Če so bili ti dodatki dejansko izplačani, bi morali biti prikazani v plačilnih listah. Njihovo morebitno prekrivanje predstavlja opustitev posredovanja informacij javnega značaja. Prosilec IP predlaga, da odpravi izpodbijano odločitev v zavrnilnem delu in naloži organu, da v celoti posreduje plačilne liste, z vključitvijo vseh postavk plačila, dodatkov, bonitete, itd., opozori organ na dolžnost izvršitve odločb in pravilno razumevanje pojma informacije javnega značaja.

(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 3. 6. 2025 odstopil IP v reševanje. Ob tem je organ navedel, da je iz pritožbe prosilca razbrati, da prosilec meni, da bi morali biti na plačilnih listah vidni tudi podatki o nadomestilih za službene poti, regresu, uporabi službenega vozila in mobilnega telefona, dodatek za uspešnost poslovanja in podatki o vseh drugih dodatkih iz pogodbe o zaposlitvi. Organ je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, na katerih pa je prekril osebne podatke, postavke, ki jih prosilec navaja v pritožbi pa na plačilnih listah niso navedene.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) IP uvodoma poudarja, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(8) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali je organ pravilno odločil o delnem dostopu zaradi varovanja osebnih podatkov.

(9) Prosilec je dne 15. 2. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval: Kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno z aktualnim direktorjem Javnega komunalnega podjetja, g. …., vključno z aneksi, Kopije zadnjih dvanajstih (12) plač g. …. v funkciji direktorja JP Komunala Trbovlje, - Kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s predhodnim direktorjem Javnega podjetja Komunala Trbovlje, g. ….., vključno z vsemi aneksi, Kopije zadnjih dvanajstih (12) plač g. …. v funkciji direktorja JP Komunala Trbovlje. Del zahteve, ki se nanaša na dostop do pogodb, v pritožbi ni sporen, zato ni predmet tega pritožbenega postopka. Prosilec izpodbija le odločitev organa o tem, do katerih podatkov mu je omogočil dostop v delu zahteve, ki se nanaša na »zadnjih dvanajst plač« obeh direktorjev. Vztraja pri tem, da bi mu moral organ razkriti vse elemente plače in da iz posredovane mu pogodbe izhaja, da je direktor poleg plače upravičen še do drugih ugodnosti in bonitet. Pri tem navaja, da mu je organ omogočil dostop le do osnovne bruto plače, osnovne neto plače, bonitet: nezgodno in zdravstveno zavarovanje, osnova za prispevke.

(10) Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

(11) Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov opredeljuje osebni podatek kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in 6. člen ZVOP-2 lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

(12) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz prve in pete do osme točke prvega odstavka 6. člena ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti, kar določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

(13) IP je posledično v nadaljevanju presojal, ali je v konkretnem primeru podana zakonska podlaga, ki določa, da je zahtevane osebne podatke dovoljeno posredovati javnosti.

(14) IP najprej ugotavlja, da ni podan pogoj za uporabo »izjeme od izjem« iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaposleni pri organu in tudi ne direktor namreč ne opravljajo javne funkcije, niti niso javni uslužbenci. Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je namreč povsem jasna in govori o prosti dostopnosti do podatkov, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pa v konkretnem primeru ni podano, saj zaposleni posameznik pri organu, ki je javno podjetje, ni javni uslužbenec. Iz 2. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 32/2025, v nadaljevanju ZUJ-1) namreč izhaja, da so javni uslužbenci posamezniki, ki so sklenili delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Po izrecni določbi tretjega odstavka navedenega člena, javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Navedeno pomeni, da zaposleni v javnih podjetjih niso javni uslužbenci in posledično uporaba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za posredovanje njihovih osebnih podatkov javnosti, ne pride v poštev. Podatek o tem, ali je določen posameznik zaposlen v javnem podjetju, na katerem delovnem mestu, je tako varovan osebni podatek in s tem izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(15) Organ pa je zavezan k transparentnosti tudi po 4.a členu ZDIJZ kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer druge alineje, ki jih opredeljuje kot: - informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(16) Zakonodajalec je v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ opredelil, kaj sodi med informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v okviru katerih je naštel informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, itd. Pri opredelitvi informacije javnega značaja se torej zakonodajalec ni izrekel, ali gre za bruto ali neto zneske. Je pa nadalje v 12. odstavku 10.a člena ZDIJZ, v okviru določbe, ki ureja »zbiranje in posredovanje informacij javnega značaja na svetovni splet«, določil, da se na svetovni splet posredujejo naslednje informacije glede višine prejemkov in bonitet: osebno ime, dogovorjeno višino mesečnih prejemkov, dogovorjeno višino odpravnine ter skupno višino neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. Opaziti je, da tudi pri navedeni določbi zakonodajalec ni bil povsem eksakten, saj je samo pri »skupni višini izplačanih prejemkov« uporabil besedo »neto znesek«, glede mesečnih prejemkov in višine odpravnine pa je vprašanje ponovno »odprto«. Pravzaprav se pojavita dve dilemi, primarno je treba razlikovati med opredelitvijo same informacije javnega značaja od informacij, ki jih je treba v skladu z ZDIJZ proaktivno objavljati, saj je po oceni IP definicija informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ širša od informacij, ki se morajo objavljati na svetovnem spletu v skladu z 11. in 12. odst. 10.a člena ZDIJZ. Povedano drugače, zgolj zato, ker določene informacije niso vsebovane v določbi, ki ureja proaktivno objavo, to še ne pomeni, da ne predstavljajo informacije javnega značaja, če seveda ustrezajo opredelitvi iz 4.a člena ZDIJZ in so predmet zahteve prosilca. Druga dilema pa je, ali so prosilci na podlagi prvega odst. 4.a člena ZDIJZ in 12. odst. 10. a člena ZDIJZ upravičeni do »bruto« ali »neto« zneskov, ki jih, kot rečeno, zakonodajalec ni izrecno opredelil. Po oceni IP je treba pri razlagi teh določb izhajati iz namena zakona, ki je bil pri noveli ZDIJZ-C (v okviru katere sta bili sprejeti navedeni določbi), v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri pravnih osebah zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije. Eden glavnih ciljev predloga novele zakona je bil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. Zakonodajalec je pri opredelitvi zakonskih določb, da bi zagotovil transparentnost izplačanih prejemkov članov poslovodnih organov, zasledoval javnost porabe, kot je urejena za javna sredstva in še posebej plače javnih uslužbencev in funkcionarjev, z vidika prve alineje 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ in 38. čl. ZSPJS, pri čemer prav slednji govori o »bruto zneskih«. Prav tako se je zakonodajalec pri predlaganih spremembah določb ZDIJZ za večjo preglednost porabe finančnih sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava oprl na peti odstavek 294.a člena ZGD-1 (politika prejemkov), 58. čl. ZGD-1 (javna objava letnega poročila) in 69. čl. ZGD-1 (tretji odst., točka 3.), v katerih prav tako ni posebej navedeno, ali gre za »bruto » ali »neto« zneske, je pa opredeljen pojem »prejemek«, ki v skladu s prvo alinejo 270. čl. ZGD-1 vključuje: plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost – delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd. –, odpravnino in druge prejemke, iz česar se logično sklepa, da gre za celotna izplačila, brez odbitkov (davki in prispevki), kar predstavljajo le bruto zneski.

(17) IP tako zaključuje, da ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije pomena izraza »prejemek«, vendar pa glede na dejstvo, da je bil namen določbe zagotoviti čim večjo transparentnost pri upravljanju s premoženjem poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je mogoče sklepati, da gre pri določbi druge alineje prvega odst. 4.a člena ZDIJZ in 12. odst. 10. a člena ZDIJZ za »bruto« zneske, razen tam, kjer je zakonodajalec izrecno uporabil izraz »neto« znesek, saj je le s takšno razlago navedenih določb lahko dosežen namen zakona iz 6. odstavka 1.a člena ZDIJZ, to je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Gre za stališče, ki izhaja tudi iz Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), ki v 3. členu opredeljuje prejemke direktorja, in pri opredelitvi osnovnega plačila, le tega definira kot »bruto plačilo«, nezmanjšanega za davke in prispevke (v nadaljnjem besedilu: osnovno plačilo), kar še dodatno pritrjuje stališču IP, da je pri omenjenih določbah v ZDIJZ govora o bruto zneskih. V nasprotnem primeru dejansko ne bi bilo mogoče preveriti omejitve višine prejemkov, ki jih določa 4. čl. ZPPOGD , kar zagotovo ni bil namen zakonodajalca, ki je z novelo ZDIJZ-C želel transparentnost teh družb okrepiti, ne pa zmanjšati.

(18) Pojem »prejemek«v skladu s prvo alinejo 270. čl. ZGD-1 vključuje: plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost – delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd. –, odpravnino in druge prejemke. Organ je tako zahtevo prosilca pravilno obravnaval v smislu plače kot dela prejemka in ne kot zahteve za vse prejemke obravnavanih direktorjev. Kot je razvidno iz obrazložitve zgoraj (16 in 17) so informacije javnega značaja med drugim bruto plače direktorjev. Iz izpodbijane odločbe in navedb prosilca izhaja, da mu je omogočil dostop do bruto plače kot je podatek razviden iz plačilnih list obeh direktorjev. Ker pa je prosilec zahteval informacije o plačah in ne tudi o drugih postavkah, je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločal le o dostopu do informacij o plačah, ne pa tudi o drugih delih prejemka direktorja, saj te niso bile predmet zahteve.

(19) V pritožbi prosilec vztraja, da mu organ omogoči dostop še do nadomestila za malico, prevoz in službene poti, bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene, stroške zavarovanj, članarin in izobraževanj, do spremenljivega dela plače glede na uspešnost, do drugih ugodnosti iz naslova pogodbenih določil. IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi navedel, da zahteva dostop do plač, o čemer je organ odločil, tako da mu je omogočil dostop (med drugim) do bruto zneska na mesečnih plačilnih listah. Prosilec v pritožbi tako razširja oziroma spreminja svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da širitev oziroma sprememba zahteve za dostop do informacij javnega značaja v pritožbi, ni dovoljena. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

(20) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke