prosilec - Komunala Novo mesto d.o.o.

Številka: 090-114/2026/4

Datum: 15. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 2. 2026, zoper odločbo Komunale Novo mesto, d.o.o., Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto, (v nadaljevanju organ), št. 0277/2026 z dne 19. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 20. 2. 2026, zoper odločbo Komunale Novo mesto, d.o.o., št. 0277/2026 z dne 19. 2. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je na organ naslovil zahtevo z dne 30. 1. 2026, s katero je zahteval fotokopije ali izpis naslednjih dokumentov:

- pogodbe, koncesijske pogodbe, potrdilo o vplačani premiji o sanaciji peskokopa, ki je obvezna po zakonu, ali katerikoli pravni akt, na osnovi katerega so eksploatirali in kopali pesek do zaprtja peskokopa.

Dokumente je zahteval v povezavi s koriščenjem peskokopa Družinska vas/Kronovo, od leta 1970 do 1994, na delih parcel št. 359/1, 359/5, 322/2 in 322/3, vse k.o. 1467 Družinska vas. Navedel je, da Zakon o rudarstvu določa, da tisti, ki je peskokop eksploatiral, ga mora tudi sanirati, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča ali koncesionar. Tisti, ki je peskokop koristil, mora pridobiti odločbo o zaprtju peskokopa o opravljeni sanaciji od rudarskega inšpektorja. Prosi, da se ugotovi, kdo je dolžan sanirati peskokop, ki ga je izkoriščal organ. Po zakonu bi moral organ peskokop zagrniti, vendar tega ni storil.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 0277/2026 z dne 19. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi je pojasnil, da je po pregledu vse razpoložljive dokumentacije in arhivov ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, ker organ ni pravni naslednik podjetja Gradbeno Obrtno podjetje, ki je v navedenem obdobju upravljalo s peskokopom. Zato prosilcu ne more posredovati zaprošenih dokumentov. Ker dokumentacija pri organu ne obstaja, je zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 20. 2. 2026, v kateri navaja, da je na podlagi javno podanih podatkov iz arhiva in pričanj zaposlenih, organ v letih od 1975 do 1994 ekploatiral peskokop Kronov (Družinska vas) in upravljal z zemljišči na parc. št. 359/1, 359/5, 322/2 in 322/3, vse k.o. 1467 Družinska vas.  Leta 1994 je po zapisniku Občine Novo mesto, sekretariat za kmetijstvo in rudarstvo, št. D-321-186/93-8, z dne 8. 7. 1994, o vračanju podržavljenih zemljišč, ta zemljišča prevzel v last in posest z zahtevo, da organ v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, sanira ta degradirana zemljišča. V zapisniku je zapisan dogovor z Občino Novo mesto, ki je bila takrat nosilka pri urejanju dokumentacije o prevzemu odgovornosti pri vračanju podržavljenih zemljišč. Kot dokaz predlaga: geodetske posnetke, fotografije stanja degradiranih zemljišč, lokacijsko dokumentacijo, prostorske dokumente občine Novo mesto, rudarsko knjigo, Geološki zavod Slovenije, priče zaposlenih itd. Ne strinja se z ugotovitvijo organa, da z omenjeno dokumentacijo ne razpolaga. V primeru, da zahtevana dokumentacija ni urejena, je bilo kopanje peska vsa desetletja nelegalno. Zakon o rudarstvu pa vseeno zahteva, da tisti, ki koplje, izvede tudi sanacijo po končani eksploataciji.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, z dopisom št. 0402/2026 z dne 23. 3. 2026, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca in mu jih je posledično dolžan predložiti.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo.

(9) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(10) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP s pozivom št. 090-114/2026/2 z dne 24. 3. 2026 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki vsebujejo informacije, ki so predmet zahteve. V kolikor organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ga je pozval, naj pojasni, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in predloži dokazila o tem. Organ je odgovoril z dopisom št. 0482/2026 z dne 7. 4. 2026 ,v katerem je pojasnil, da z dokumenti ne razpolaga, ker ni pravni naslednik Gradbenega in obrtnega podjetja Novo mesto. Prav tako ni pravni naslednik podjetja Novograd, ki ga prosilec v zahtevi navaja kot podjetje, ki naj bi se v preteklosti združilo z organom v nov pravni subjekt. Podjetje Novograd je imelo v preteklosti le svoje poslovne prostore poleg prostorov organa, le te pa je kasneje odkupila Mestna občina Novo mesto. Glede navedb prosilca, da naj bi bili delavci, ki so delali do zaprtja peskokopa, zaposleni pri organu, je organ pojasnil, da njihova zaposlitev ni imela nikakršne zveze z njihovim morebitnim predhodnim delom v prej omenjenem Gradbenem in obrtnem podjetju Novo mesto, niti z njihovim morebitnim delom v podjetju Novograd. Organ je še pojasnil, da je obstoj zahtevanih dokumentov preveril v svojem arhivu, vendar z njimi ne razpolaga.

(11) IP po pregledu spisovne dokumentacije in odgovora organa ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP poudarja, da ima prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. IP ugotavlja, da v predmetni zadevi ni izključeno, da dokumenti, ki so predmet zahteve, morebiti obstajajo pri drugemu organu, ki jih prosilec navaja v zahtevi in pritožbi (npr. Geološki zavod Slovenije, občina Novo mesto idr.). Prav tako IP ni pristojen za presojo morebitnih kršitev v zvezi z nesaniranim peskokopom, se pa lahko prosilec s tem v zvezi s prijavo obrne na pristojen inšpektorat za okolje. Kot je IP zgoraj že pojasnil, je organ zavezanec za posredovanje javne informacije le, če s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, če s tako informacijo razpolaga. IP je v zvezi z zahtevanimi dokumenti ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

(12) Prosilec je torej tisti, ki mora zahtevek za dostop do informacije javnega značaja nasloviti na organ, ki z zahtevano informacijo razpolaga. Pri tem IP poudarja, da ne gre za to, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi posredovati, pač pa zgolj za to, da take informacije na podlagi ZDIJZ ni dolžan pridobiti pri organu, ki z informacijo ne razpolaga, pač pa je prosilec tisti, ki mora informacije poiskati in zahtevo nasloviti pri tistem (tistih) organu (organih), ki s tako informacijo dejansko razpolaga (razpolagajo). Takšno stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča III U  opr. št. 109/2022-21 z dne  9. 11. 2022 (20. točka). Prosilec lahko z morebitno novo zahtevo po ZDIJZ pri drugih organih preveri ali z zahtevanimi informacijami razpolaga kakšen drug organ.  

Sklepno

(13) IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožba prosilca je neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                                 

raziskovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP