prosilec - Komunala Novo mesto d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec se je pritožil zoper odločitev organa, ki je njegovo zahtevo zaradi neobstoja dokumentov delno zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in da z drugimi podatki, kot že posredovanimi, organ ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-298/2023/7

Datum: 16. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 9. 2023, zoper odločbo Komunale Novo mesto d.o.o., Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 70-EFR-1348/2023 z dne 1. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2023 zoper odločbo Komunale Novo mesto d.o.o., št. 70-EFR-1348/2023 z dne 1. 9. 2023, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je na elektronski naslov organa naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, datirano z dne 2. 8. 2023, s katero je zaprosil za kopijo spiska vseh pogodbenih izvajalcev Komunale Novo mesto d.o.o., ki izvajajo dela praznjenja oz. črpanja gnojnice iz greznic, vključno z osnovnimi podatki izvajalske pogodbe, kot so: datum, ime in priimek, npr. reg. št. vozila oz. traktorja, s katerim bo praznil greznice, ob tem oznake ali znamko izdelave vozila oz. cisterne ter kopijo izdanega strokovnega pooblastila za izvajanje praznjenja greznic. Zahtevo utemeljuje z dejstvom, da uveljavlja svoj pravni interes za prednostno pridobitev informacij javnega značaja, saj je toženi in pooblaščenec tožene stranke pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 70-EFR-1348/2023 z dne 1. 9. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), na podlagi katere je prosilcu posredoval informacije glede spiska vseh pogodbenih izvajalcev Komunale Novo mesto d.o.o., ki izvajajo dela praznjenja oziroma črpanja gnojnice iz greznice ter naziv ponudnika in datum sklenitve pogodbe. Drugih izvajalcev za to storitev nima. V preostalem delu je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 8. 9. 2023 vložil pritožbo. V njej ponovno navaja, da ima kot tožena stranka pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pravni interes prednostno pridobiti informacije javnega značaja iz razlogov sodnega spora. Nadalje navaja, da je organ izpodbijano odločbo izdal šele 1. 9. 2023, po poteku 29 dni. Prosilec meni, da je upravičen do zahtevanih informacij in se pri tem sklicuje na vsebino zapisnikov, ki sta priložena k pritožbi.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 4. 10. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V zvezi z navedbami prosilca o teku sodnega spora, pravnem interesu in prednostni obravnavi njegove vloge IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ vedno presoja z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. Iz navedenega razloga so omenjene navedbe prosilca v tem pritožbenem postopku irelevantne. 

Nadalje IP v zvezi z navedbo prosilca, da je organ izpodbijano odločbo izdal šele po poteku 29 dni od vložitve zahteve, pojasnjuje, da 23. člen ZDIJZ določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bila zahteva za dostop do informacij javnega značaja na organ naslovljena po elektronski pošti, in sicer dne 5. 8. 2023. Rok za odločitev v obravnavani zadevi je tako pričel teči dne 7. 8. 2023, kar pomeni, da je organ o zahtevi odločil pravočasno. Iz navedenega razloga so očitki prosilca o zamudi pri izdaji odločbe neutemeljeni.

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi neobstoja zahtevanih informacij javnega značaja. Slednji v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je sprejelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.  ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Ne prosilci, niti ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca ustvari določen dokument.

Organ je ob odstopu pritožbe pojasnil, da je prosilcu posredoval zahtevane informacije iz izvajalske pogodbe, in sicer naziv izvajalca, tj. …….., datum sklenjene pogodbe, tj. dne 27. 3. 2023 in pojasnilo, da ima izvajalec vso potrebno in ustrezno opremo oziroma mehanizacijo za izvajanje dejavnosti po pogodbi in da drugih izvajalcev za to storitev nima. Zahtevo prosilca po posredovanju registrske številke vozila oziroma traktorja, s katerim izvajalec prazni greznice, oznako izdelave vozila ter kopijo izdanega strokovnega pooblastila za izvajanje praznjenja greznic pa je zavrnil, ker teh podatkov in dokumentacije nima oz. z njimi ne razpolaga, saj jih ni zahteval v postopku izbire izvajalca. Organ je izpostavil, da registrske številke in oznak izdelave vozila ob sklenitvi posla z izvajalcem ne zahteva, saj jih za izvajanje posla oziroma teh storitev ne potrebuje. Tudi strokovnih pooblastil za izvajanje storitve praznjenja greznic od izvajalcev ne zahteva, saj le-ta za izvajanje tovrstnih zadev niso potrebna, niti ni nobenega predpisa, ki bi tako strokovno pooblastilo za izvajanje dejavnosti predvideval.

Na poziv IP je organ dostavil (izvajalsko) pogodbo št. STRV 43-2120/2023 z dne 27. in 31. 3. 2023, katere predmet je prevzem grezničnih gošč ali blata iz malih hišnih čistilnih naprav s traktorjem in cisterno. IP je v vpogledal v navedeno pogodbo in ugotovil, da slednja ne vsebuje informacij, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil z izpodbijano odločbo. Ob posredovanju citirane pogodbe je organ ponovno poudaril, da z registrskimi številkami delovnih vozil zunanjega izvajalca ne razpolaga, ravno tako pa ne razpolaga z oznako izdelave vozila ter kopijo izdanega strokovnega pooblastila za izvajanje praznjenja greznic. Teh podatkov namreč organ nikoli ni zahteval, saj jih za izvajanje posla oziroma teh storitev ne potrebuje, niti ni nobenega predpisa, ki bi te podatke za izvajanje te dejavnosti predvideval. Dodatno je organ pojasnil, da so podatki v priloženih zapisnikih o opravljeni storitvi interni dokumenti, na katerem so navedene registrske številke delovnih vozil organa in ne registrske številke delovnih vozil zunanjega izvajalca, katere je prosilec zahteval v svoji vlogi.

Upoštevaje spisovno dokumentacijo ter pojasnila organa, IP ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja le vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP na podlagi 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka