prosilec - Komunala Kranjska Gora

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatka o številu zaposlenih po posameznih letih in podatek o številu podizvajalcev ali kooperantov; podatek o stroških plač vseh zaposlenih in celotnih stroških, ki jih je organ plačal vsem podizvajalcem; dokument, iz katerega bo razvidno, koliko znaša strošek plač vodstva podjetja (direktor, vodja dejavnosti ravnanja z odpadki, zimska služba in vzdrževanje cest ter vodja dejavnosti vodovod, kanalizacija in vodenje katastra); dokument, iz katerega bo razvidno, koliko denarnih nagrad dobi direktor. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga oz. jih ne more hitro in enostavno priklicati iz svojega informacijskega sistema. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga s podatkom o št. zaposlenih in št. kooperantov, o skupnem strošku plač zaposlenih in strošku plače direktorja, pri čemer je te podatke tekom pritožbenega postopka organ prosilcu tudi posredoval. V tem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, ker prosilec nima več pravovarstvenega interesa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga tudi s podatkom o strošku plač vodje dejavnosti ravnanja z odpadki, zimska služba in vzdrževanje cest ter vodje dejavnosti vodovod, kanalizacija in vodenje katastra, vendar pa je dostop do teh podatkov IP zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Prosilec je sicer zahteval podatek o stroških plač za dve točno določeni delovni mesti pri organu, brez navedbe osebnih podatkov posameznika, ki dotično delovno mesto zaseda, vendar pa vsako od njiju po naravi stvari zaseda le en zaposleni, ki je s tem točno določen. Do ostalega dela zahteve prosilca je organ zavrnil dostop, ker organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga in jih posledično prosilcu tudi ne more posredovati. IP se sicer v okviru pritožbenega postopka ni spuščal v ugotavljanje, ali organ resnično ne razpolaga s samostojnim dokumentom, iz katerega bi izhajal podatek o izplačanih nagradah prosilcu. Dejstvo je namreč, da tudi če bi IP ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki (višino izplačanih nagrad direktorju podjetja) razpolaga, ti podatki, v skladu z določbami ZDIJZ, niso prosto dostopni javnosti. 

ODLOČBA:

Številka: 090-95/2022/8

Datum: 10. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1., 2. in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 25. 2. 2022, zoper odločbo Komunala, javno podjetje, Kranjska Gora, d.o.o., Spodnje Rute 50, 4282 Gozd Martuljek (v nad. organ), št. 1/2022 z dne 7. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 25. 2. 2022 zoper odločbo Komunale, javno podjetje, Kranjska Gora, d.o.o., št. 1/2022 z dne 7. 2. 2022, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 27. 12. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje sledečih dokumentov:

1. Vse račune povezane z dobavo in postavitvijo silosa za sol, ki stoji na sedežu organa.
2. Podatek o številu zaposlenih po posameznih letih in podatek o številu podizvajalcev ali
3. Celotni stroški plač vseh zaposlenih in celotni stroški, ki jih je organ plačal vsem Predmet zahteve niso imena ali drugi podatki o zaposlenih, pač pa samo dve številki; to je kumulativen strošek plač in kumulativen strošek vseh podizvajalcev.
4. Dokument, iz katerega bo razvidno, koliko znaša strošek plač vodstva podjetja. Zahteva (številka v evrih brez imen in brez podatkov o zaposlenih) se nanaša na tri osebe: direktor, vodja dejavnosti ravnanja z odpadki, zimska služba in vzdrževanje cest ter vodja dejavnosti vodovod, kanalizacija in vodenje katastra.
5. Dokument, iz katerega bo razvidno, koliko (uradnih) denarnih nagrad dobi direktor.

Zahtevane podatke želi prosilec prejeti za obdobje od leta 2011 do vključno 2021 (po posameznih letih) in po elektronski pošti.

Dne 10. 1. 2022 je prosilec svojo zahtevo dopolnil, in sicer:

• k 3. točki zahteve: predmet zahteve niso samo stroški celotnih plač, ampak tudi višina nagrad, dodatkov in bonusov, ki so bili izplačani vsem zaposlenim.
• k 4. točki zahteve: predmet zahteve niso samo stroški celotnih plač, ampak tudi višina nagrad, dodatkov in bonusov, ki so bili izplačani za dotične tri funkcije.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 1/2022 z dne 7. 2. 2022, s katero je ugodil zahtevi iz 1. točke in prosilcu posredoval zahtevane račune, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da ne razpolaga z dokumenti iz 2., 3., 4. in 5. točke zahteve. Organ je dodatno pojasnil, da svojega informacijskega sistema ne vodi na način, da bi ta našel zahtevani dokument oz. da bi z enostavnim postopkom zbral zahtevane podatke. Skladno s prakso IP, organ tudi ni dolžan, za pridobitev dokumentov oz. zbirke zahtevanih podatkov, vložiti dodatnega dela in truda, kar pomeni pregledati in analizirati množico dokumentov oz. podatkov ter nato na podlagi tako opravljene analize oblikovati novega zbira podatkov oz. novega dokumenta, s katerim dotlej ni razpolagal, vse samo zato, da bi prosilcu zagotovil želene dokumente oz. zbir podatkov. Slednje bi namreč predstavljajo preveliko obremenitev za organ, obenem pa bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi funkcijami pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organi so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati analiz in raziskav ali analizirati različnih podatkov ter oblikovati novih zbirov tako analiziranih podatkov zgolj zato, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organ ne vodi posebne evidence oz. druge oblike zbira podatkov, ki jih od njega zahteva prosilec. Organ namreč ne vodi evidence podatkov o številu zaposlenih in številu podizvajalcev po posameznih letih od 2011 do 2021 (točka 2. zahteve), evidence kumulativnega stroška plač, nagrad, dodatkov in bonusov (vsakega posebej ali vseh skupaj) vseh zaposlenih in kumulativnega stroška vseh podizvajalcev po posameznih letih od 2011 do 2021 (točka 3. zahteve), evidence stroška plač, nagrad, dodatkov in bonusov (vsakega posebej ali vseh skupaj), izplačanih vodstvu podjetja (direktorju in vodjema dveh organizacijskih enot) po posameznih letih od 2011 do 2021 (točka 4. zahteve) ter evidence denarnih nagrad, izplačanih direktorju po posameznih letih od 2011 do 2021 (točka 5. zahteve), in sicer na način, da bi bil z enostavnim postopkom mogoč priklic zahtevanih podatkov iz računalniškega sistema organa na podlagi kriterijev prosilca. Ker organ ne razpolaga z zbirko podatkov, ki jih zahteva prosilec in bi takšno zbirko za vsak posamezni podatek, ki ga zahteva prosilec, moral šele ustvariti, to pomeni, da ni izpolnjen »kriterij materializirane oblike«. Pri organu računalniški sistem ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca bi za organ predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa po določbah ZDIJZ ni dolžan storiti. Tako prosilec od organa pričakuje posebno zbiranje in analiziranje informacij in podatkov, zaradi česar bi bil potreben tako poseben pregled več zbirk podatkov in dokumentov, kot nato pri vsaki posamezni zbirki še oprava nadaljnje analize podatkov in dokumentov po vsebinskih kriterijih prosilca ter oblikovanje novega zbira podatkov, kar pa pomeni ustvarjanje novega dokumenta. Na podlagi navedenega organ ugotavlja, da je zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na 2., 3., 4. in 5. točko, zaradi zgoraj navedenih razlogov, neutemeljena, saj zahtevani podatki ne predstavljajo materializirane oblike informacije javnega značaja po ZDIJZ, zato je podano zahtevo prosilca v tem delu potrebno zavrniti. Dalje ZDIJZ v 26. členu določa, da lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oz. dokument pomeni izjemo po 5a. ali 6. členu tega zakona. Peti odstavek 5. člena ZDIJZ dodatno določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteve šikanoznega značaja. Prosilec na organ pogosteje pošilja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Iz vsebine predmetne zahteve, s katero prosilec zahteva številne podatke in dokumente za obdobje 11 let (od leta 2011 do vključno leta 2021), pri čemer se obenem vsi ti podatki oz. dokumenti ne nahajajo v obliki materializiranega dokumenta, ker jih v takšni obliki organ nima, je očitno, da je podana zahteva šikanoznega značaja. Prosilec s podano zahtevo od organa pričakuje, da naj zgolj zato, da bi zadostil njegovi zahtevi, najprej pregleda in analizira številne podatke (število zaposlenih, število podizvajalcev, stroški plač, nagrad, dodatkov in bonusov vsakega zaposlenega posebej in nato vseh zaposlenih skupaj, stroški plač, nagrad, dodatkov in bonusov vseh treh vodstvenih kadrov posebej in nato vseh treh skupaj, stroški nagrad direktorja), in sicer za vsako leto posebej (od leta 2011 do leta 2021, kar je za 11 let), nato pa aktivno oblikuje nove zbirke teh podatkov. Organ izpostavlja,da se prosilec očitno zaveda, da od organa zahteva ustvarjanje novih dokumentov in zbirov podatkov, saj v svoji zahtevi sam navede, da zahteva predložitev dokumentov, iz katerih bodo razvidni želeni podatki (prosilec uporabi glagolsko obliko za izražanje prihodnjega dejanja). Vse navedeno izkazuje, da gre za zahtevo prosilca, ki je očitno tudi šikanoznega značaja. Šikanozni namen prosilca v podanih zahtevi dodatno potrjujejo tudi njegove navedbe v 5. točki, kjer izrecno izpostavlja, da ga zanima podatek o »uradnih« nagradah, s čimer očitno šikanozno namiguje na obstoj »neuradnih nagrad«, ki naj bi jih prejemal vsakokratni direktor - tako obstoječi direktor (ki ta položaj zaseda od 1. 1. 2017 dalje), kot tudi prejšnja direktorica (ki je ta položaj zasedala v obdobju od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2016). Takšna navedba organ dodatno utrjuje v prepričanju, da gre očitno za zahtevo šikanoznega značaja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 25. 2. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa v zavrnilnem delu. Prosilec navaja, da v nobenem primeru v konkretni zadevi ne gre za zadostitev zahteve oz. osebne potrebe prosilca, kot navaja organ v odločbi, pač pa gre za širši javni interes, ki je nedvomno močnejši od interesa direktorja po nerazkritju omenjenih podatkov. Gre namreč za javno podjetje v 100% lasti občine, ki se financira iz storitev uporabnikov javnih dobrin, na podlagi izvajanja gospodarskih javnih služb in občinskega proračuna. Javni interes je mogoče razbrati tudi iz različnih spletnih strani, kjer večje število občanov o tem deli svoje mnenje in izraža nezadovoljstvo nad delom javnega podjetja. Poleg tega se v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije v vsakem primeru dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. 6.a člen ZDIJZ pa določa, da se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje 1. odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer: podatek o vrsti posla; o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja; pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil; datum in trajanje posla in enaki podatki iz aneksa k pogodbi. Z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava se dovoli tudi dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz 2. alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer: informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Navedbo organa v odločbi, da organ ne vodi evidenc, je potrebno zavrniti, ker je neresnična. Organ mora o poslovanju poročati ustanovitelju in pripraviti poslovno poročilo, na AJPES mora letno oddajati ustrezne bilance in podatke o poslovanju podjetja, vključno s stroški dela, odvajati mora prispevke za zaposlene in izplačevati plače, česar ne more storiti brez ustreznih evidenc. V skladu s 13. členom Akta o ustanovitvi Družbe z omejeno odgovornostjo »KOMUNALA, javno podjetje, Kranjska Gora, d.o.o.« mora direktor za izbiro podizvajalcev za dejavnosti gospodarskih javnih služb za sklenitev pogodbe predhodno pridobiti soglasje družbenika, ki ga zastopa Občinski svet Občine Kranjska Gora. Vse sklepe občinskega sveta pa mora javno podjetje evidentirati v knjigi sklepov. Pri čemer je direktor odgovoren za zakonito in pravilno poslovanje, vodenje poslovnih knjig, hranjenje dokumentacije, opredelitev in označevanje poslovne skrivnosti družbe ter za izvrševanje sklepov družbenika. Nagrado direktorju določa nadzorni svet podjetja na podlagi Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih. Direktor je lahko upravičen do spremenljivega dela plače (nagrade) le na podlagi pogojev, ki so določeni v 4. členu. Če je spremenljivi prejemek v pogodbi predviden, mora biti določeno tudi njegovo najvišje možno plačilo, ne glede na merila za izračun spremenljivega prejemka. Spremenljivi prejemek mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti (obseg poslovanja, povečanje števila zaposlenih, ustvarjanje dodane in tržne vrednosti, širitev poslovanja na tuje trge, primerjava poslovanja s konkurenčnimi družbami ipd.). Merila uspešnosti morajo vsebovati tudi posebna merila kakovosti za razvoj družbene odgovornosti družbe (odgovornost do zaposlenih, potrošnikov, lokalne skupnosti, varstva okolja, itd.). Sklep nadzornega sveta je dokument, ki je, na podlagi obrazložitve izpolnjevanja meril, lahko podlaga za izplačilo nagrade direktorju, sklep direktorja pa za izplačilo nagrade vodstvenemu kadru. Poleg tega, da se organ sklicuje na neobstoj (dejansko obstoječih) dokumentov, pogojuje tudi »pripravo« dokumentov le na podlagi »kriterija materializirane oblike«, ki ga ni moč razumeti. ZDIJZ namreč jasno določa, kaj je informacija javnega značaja in pogoje za njeno pridobitev in dokumenta »materializirane oblike«, kot ga navaja organ v odločbi, ne obravnava.

IP je s strani organa dne 23. 3. 2022 prejel odstopljeno pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP št. 090-95/2022/2 z dne 5. 4. 2022, je organ IP posredoval dopis z dne 13. 4. 2022, v katerem je pojasnil sledeče:

• točka zahteve: Obstajajo podatki o številu zaposlenih in podatki o številu kooperantov, s katerimi ima organ sklenjene podjemne pogodbe. Podatkov o številu podizvajalcev organ ne vodi. Podatke o številu zaposlenih in številu kooperantov bo organ (za zahtevana obdobja) prosilcu posredoval naknadno.
• točka zahteve: Zahtevane podatke o celotnih stroških plač zaposlenih (po posameznih letih) je možno pridobiti iz informacijskega sistema organa. Organ lahko iz informacijskega sistema pridobi le podatke o celotnih stroških opravljenih storitev, ne more pa pridobiti samo podatkov o celotnih stroških podizvajalcev. Podatke o celotnih stroških plač vseh zaposlenih in celotnih stroških opravljenih storitev bo organ (po posameznih letih) prosilcu posredoval naknadno.
• točka zahteve: Podatek o strošku plač vodstva organa obstaja in bi ga organ lahko pridobil iz svojega informacijskega sistema, vendar pa je dostop do teh podatkov, vezanih na vodji, potrebno zavrniti, ker bi se razkrilo njune osebne podatke. Poleg tega vodji nista zastopnika poslovnega subjekta, niti poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa, za katera bi morali poročati o višini prejemkov v skladu z 10.a členom ZDIJZ. Informacija o višini prejemkov direktorja, dogovorjena višina prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu pa je objavljena na spletni strani organa. Podatke o višini plač direktorja bo organ (po posameznih letih) prosilcu posredoval naknadno.
• točka zahteve: Nagrado direktorju, v skladu s pogodbo o zaposlitvi, določi nadzorni svet, v odstotku izplačane osnovne plače v preteklem letu. Podatek o višini denarnih nagrad direktorja je zajet v podatku o skupni višini neto izplačanih plač v preteklem letu in kot samostojni dokument ne obstaja.

Predmetni dopis je organ v vednost posredoval tudi prosilcu.

Organ je prosilcu dne 21. 4. 2022 posredoval, za obdobje od leta 2011 do 2021, in sicer po posameznih letih, podatke o številu zaposlenih, podatke o številu kooperantov, podatke o celotnih stroških plač zaposlenih, podatke o stroških storitev in podatke o višini plač direktorja. Predmetni dopis je bil v vednost posredovan tudi IP.

Prosilec se na pojasnilo in prejete podatke s strani organa ni odzval.

V telefonskem pogovoru z dne 4. 5. 2022 je organ IP dodatno pojasnil, da je do izplačila nagrad upravičen izključno direktor, ne pa tudi ostali zaposleni, pri čemer bonusov nima nihče od zaposlenih. Organ je ob tem dodal, da so zaposleni (razen direktorja) upravičeni izključno do dodatkov na osnovi kolektivne pogodbe oz. dodatkov, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (npr. dodatek na nočno delo, dodatek na posebne pogoje dela, dodatek za nadurno delo, ipd.), dodatnih t.i. izrednih dodatkov pa zaposleni ne prejemajo. Po mnenju organa se, glede na samo formulacijo zahteve prosilca, ta ne nanaša na t.i. redne dodatke, ki so zakonsko določeni, ampak na t.i. izredne dodatke, v smislu nagrad, bonusov, ki pa jih, kot že pojasnjeno, zaposleni ne prejemajo. V tem delu je organ pojasnil,  da sicer iz informacijskega sistema lahko pridobi podatek o izplačanih t.i. rednih dodatkih, in sicer za vsak posamezni dodatek posebej, nato pa bi moral te podatke uparjati/seštevati, da bi pridobil končno vrednost teh izplačil. Organ je poudaril, da je v okviru pritožbenega postopka prosilcu posredoval vse podatke, s katerimi razpolaga, zato bi nedvomno posredoval prosilcu tudi podatke o nagradah, dodatkih in bonusih, če bi seveda z njimi razpolagal. Ker organ s temi podatki ne razpolaga, pa jih prosilcu ne more posredovati.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru gre za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ na dveh pravnih podlagah, in sicer po 1. in 1.a členu ZDIJZ.[1]

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

• Zloraba pravice ( odstavek 5. člena ZDIJZ)

Organ se je v izpodbijani odločbi med drugim skliceval tudi na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ, in sicer, da prosilec z obsežno vlogo, v kateri zahteva podatke za preteklih 11 let, zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. da je očitno, da je njegova zahteva, zaradi navedbe, da zahteva  podatek o »uradni« nagradi direktorja, šikanoznega značaja, čemur pa IP ne more slediti. Šikanozne so zahteve, s katerimi želi prosilec na različne načine škodovati organu, česar pa v konkretnem primeru ni zaznati. Z uporabo instituta zlorabe pravice se lahko prosilcu le izjemoma zavrne dostop, kot skrajno sredstvo, pri čemer so se v praksi IP in sodni praksi izoblikovali elementi, ki kažejo na zlorabo. Tak primer je lahko pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, žalitve, šikaniranje, nagajivost, ipd. V obravnavanem primeru je zahteva prosilca usmerjena v pridobitev podatkov, vloga ni žaljiva niti preobsežna, zato prosilec s svojim ravnanjem v razmerju do organa pravice dostopa do informacij javnega značaja ni zlorabil.

V nadaljevanju te odločbe se je IP tako ukvarjal z vprašanjem, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo 2., 3., 4. in 5. točki zahteve prosilca in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

• , 3. (v delu, ki se nanaša na stroške plač zaposlenih) in 4. (v delu, ki se nanaša na podatek o strošku plač direktorja) točka zahteve prosilca.

V okviru pritožbenega postopka je organ IP, z dopisom z dne 13. 4. 2022, obvestil, da razpolaga s podatki, ki so predmet zahteve prosilca pod 2., 3. (v delu, ki se nanaša na stroške plač zaposlenih) in 4. (v delu, ki se nanaša na podatek o strošku plač direktorja) točko.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi, v delu, ki se nanaša na 2., 3. (v delu, ki se nanaša na stroške plač zaposlenih) in 4. (v delu, ki se nanaša na podatek o strošku plač direktorja) točko zahteve prosilca, napačno ugotovil dejansko stanje, in sicer, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. V času odločanja o pritožbi pa je organ ugotovil, da zahtevane podatke ima in jih prosilcu dne 21. 4. 2022 tudi posredoval, in sicer na način, kot je to zahteval prosilec (po elektronski pošti). Dopis je bil istočasno posredovan v vednost tudi IP.

Ker je organ prosilcu tekom pritožbenega postopka posredoval zahtevane podatke, prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh podatkov, saj je bilo njegovi zahtevi za dostop ugodeno in mu je organ zahtevane podatke, s katerimi nedvomno razpolaga, tudi posredoval.

IP je v tem delu zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj je organ prosilcu (naknadno) posredoval podatke, s katerim razpolaga.

Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca, na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na 2., 3. (v delu, ki se nanaša na stroške plač zaposlenih) in 4. (v delu, ki se nanaša na podatek o strošku plač direktorja) točko zahteve, kot neutemeljeno, zavrnil.

• (v delu, ki se nanaša na celotne stroške, ki jih je organ plačal podizvajalcem in na višino vseh nagrad, dodatkov in bonusov, ki so bili izplačani vsem zaposlenim) in 4. točka zahteve prosilca (v delu, ki se nanaša na višino nagrad, dodatkov in bonusov, ki so bili izplačani vodji dejavnosti ravnanja z odpadki, zimska služba, vzdrževanje cest ter vodji dejavnosti vodovod, kanalizacija, vodenje katastra in višino dodatkov, bonusov, ki so bila izplačana direktorju podjetja)

Organ je v dopisu z dne 13. 4. 2022 pojasnil, da ne vodi podatkov o številu podizvajalcev in posledično tudi ne razpolaga s podatkom o višini letnih stroškov, ki jih je plačal izključno podizvajalcem, lahko pa iz svojega informacijskega sistema pridobi podatek o celotnih stroških opravljenih storitev. Podatek o celotnih stroških opravljenih storitev, po posameznih letih, za obdobje od 2011 do 2021, je organ prosilcu posredoval dne 21. 4. 2022. Glede zahtevanih podatkov o višini izplačanih nagrad, dodatkov in bonusov zaposlenim, v posameznem letu, je organ v okviru pritožbenega postopka, v telefonskem pogovoru z dne 4. 5. 2022, pojasnil, da s podatkom o izplačanih nagradah in bonusih zaposlenim ne razpolaga - do izplačila nagrade je upravičen izključno direktor podjetja, ne pa tudi ostali zaposleni, pri čemer bonusa nima nihče od zaposlenih. Organ je dodatno pojasnil, da so zaposleni (razen direktorja) upravičeni izključno do dodatkov, na osnovi kolektivne pogodbe oz. dodatkov, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (npr. dodatek na nočno delo, dodatek na posebne pogoje dela, dodatek za nadurno delo, ipd.), dodatnih t.i. izrednih dodatkov, ki so predmet zahteve prosilca, pa ne prejema nihče od zaposlenih, zato organ s tem podatkom ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z njimi razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Prav tako IP ugotavlja, da je organ tekom pritožbenega postopka priznal, da je nepopolno ugotovil dejansko stanje in da dejansko razpolaga z določenimi zahtevanimi podatki, ki pa jih je prosilcu tekom tega pritožbenega postopka tudi brez oklevanja posredoval in posledično IP ne vidi razloga, zakaj bi organ skrival, da razpolaga tudi z drugimi zahtevanimi podatki, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. dostavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, ker je ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki dejansko ne razpolaga.

• točka zahteve prosilca (v delu, ki se nanaša na podatek o strošku plač vodje dejavnosti ravnanja z odpadki, zimska služba, vzdrževanje cest ter vodje dejavnosti vodovod, kanalizacija, vodenje katastra)

V okviru pritožbenega postopka je organ IP, z dopisom z dne 13. 4. 2022, obvestil, da razpolaga s podatkom o višini stroška plač vodje dejavnosti ravnanja z odpadki, zimska služba, vzdrževanje cest ter vodje dejavnosti vodovod, kanalizacija, vodenje katastra, po posameznih letih. Dodatno je organ navedel, da vodji nista zastopnika poslovnega subjekta, niti poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa, za katera bi moral organ poročati o višini prejemkov v skladu z 10.a členom ZDIJZ. Zahtevani podatki tako predstavljajo osebne podatke posameznika.

Iz navedenega izhaja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo. Organ je namreč narobe ocenil, da ne razpolaga z zahtevanimi podatki. Glede na to, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali obstaja pravna podlaga za razkritje zahtevanih podatkov oz. ali obstaja, s strani organa v pritožbenem postopku zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

Uvodoma IP ugotavlja, da so navedbe organa, da dotični vodji nista zastopnika poslovnega subjekta, niti poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa, za katera bi morali poročati o višini prejemkov v skladu z 10.a členom ZDIJZ, utemeljene[2]. Posledično podatek o višini stroška njunih plač ne sodi med podatke, ki jih 12. odstavek 10.a člena ZDIJZ določa kot informacije, ki so prosto dostopne javnosti.

V nadaljevanju je IP presojal oz. ugotavljal, ali so utemeljene navedbe organa, da zahtevani podatki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zahtevo prosilca zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v RS uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da osebni podatek predstavlja tudi podatek o višini oz. strošku plače vodje dejavnosti ravnanja z odpadki, zimska služba in vzdrževanje cest ter vodje dejavnosti vodovod, kanalizacija in vodenje katastra, ki je predmet zahteve prosilca. V tem delu se tako zastavlja vprašanje, ali za razkritje tega podatka javnosti obstaja zakonska podlaga.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

IP v konkretnem primeru ugotavlja, da zaposleni pri organu niso javni uslužbenci. Tako izrecno določa Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v 3. odstavku 1. člena, po katerem javna podjetja in gospodarske družbe, v katerim ima večinski delež oz. prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Izhajajoč iz navedene ugotovitve v konkretnem primeru 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov prosilcu, ne pride v poštev. Podatek o strošku plač vodje posamezne dejavnosti tako predstavlja varovan osebni podatek in s tem izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Podobno stališče glede zaposlenih v javnih podjetjih je IP v svoji praksi zavzel že večkrat, npr. v zadevi pod opr. št. 090-277/2019 z dne 9. 1. 2020 ali št. 090-197/2017 z dne 22. 10. 2017.

V tem delu IP še dodaja, da je prosilec sicer zahteval podatek o stroških plač za dve točno določeni delovni mesti pri organu, brez navedbe osebnih podatkov posameznika, ki dotično delovno mesto zaseda, vendar pa IP ugotavlja, da vsako od njiju po naravi stvari[3] zaseda le en zaposleni[4], ki je s tem točno določen. V konkretnem primeru torej tudi s posredovanjem zahtevanih podatkov, brez podatka o imenu in priimku posameznika, na katerega se ta podatek nanaša, ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, kdaj anonimizacija dokumentov ni možna.

Ker je IP v tem pritožbenem postopku ugotovil, da je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), je zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena. Izrek izpodbijane odločbe je sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Posledično je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa je, v skladu s 3. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil.

• (v delu, ki se nanaša na višino nagrad, ki so bile izplačane direktorju) in 5. točka zahteve prosilca

Uvodoma IP opozarja na 12. odstavek 10.a člena ZDIJZ, ki določa, da poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, tudi informacije javnega značaja v zvezi z zastopniki tega poslovnega subjekta, člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa iz 2. alineje1. odstavka 4.a člena tega zakona[5], ki se nanašajo na vrsto zastopnika oz. navedbo članstva v poslovodnem organu, organu upravljanja ali nadzornem organu in informacijo o višini prejemkov in bonitet te osebe, in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu.

Iz navedene določbe izdaja, da je javnost upravičeno zgolj do podatka o višini mesečnih prejemkov, v konkretnem primeru direktorja podjetja, kot zastopnika poslovnega subjekta, nikakor pa ne do same razčlenitve prejemkov, torej kaj vse je zajeto med prejemke. Glede na to, da prosilec zahteva podatek o višini izplačanih nagrad direktorju podjetja, ki jih določba 10.a člena ZDIJZ ne opredeljuje kot informacijo javnega značaja, gre torej v tem delu za podatke, ki niso prosto dostopni javnosti. Glede na navedeno se IP v okviru pritožbenega postopka ni spuščal v ugotavljanje, ali organ resnično ne razpolaga z zahtevanimi podatki, torej t.i. samostojnim dokumentom, iz katerega bi izhajali zahtevani podatki. Dejstvo je namreč, da tudi če bi IP ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki (višino izplačanih nagrad direktorju podjetja) razpolaga, ti podatki, v skladu z določbami ZDIJZ, niso prosto dostopni javnosti.

Kot že navedeno, torej podatek o višini izplačanih nagrad direktorju podjetja ni informacija javnega značaja, je pa ta podatek vključen med skupne letne prejemke direktorja podjetja, do katerih pa je prosilec, v skladu z 12. točko 10.a člena ZDIJZ, nedvomno upravičen in jih je s strani organa tudi že prejel (dne 21. 4. 2022, po elektronski pošti).

Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno, zavrnil.

• Test interesa javnosti ( odstavek 6. člena ZDIJZ)

Prosilec je v pritožbi zatrjeval še obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, zato je IP v konkretnem primeru izvedel še t.i. test javnega interesa. Določbo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi), je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Glede na navedeno je IP zaključil, da v konkretnem primeru ni podan javni interes glede razkritja tistih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca in do katerih prosilec oz. javnost ni upravičena, saj za njihovo razkritje, v skladu z določbami ZDIJZ, ne obstaja zakonska podlaga.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Status zavezanca je IP podrobneje ugotavljal že v odločbi št. 090-275/2020 z dne 23. 11. 2020, ta pa se, v času odločanja organa o zahtevi prosilca, ni spremenil.

[2] Navedeno izhaja iz AJPES-a in spletne strani organa

[3] https://www.komunala-kg.si/podjetje/katalog-ijz

[4] Gre za delovni mesti vodje dejavnosti ravnanja z odpadki, zimske službe, vzdrževanja cest ter vodje dejavnosti vodovod, kanalizacija in vodenje katastra, ki sta pri organu posamični (in ne tipski!) delovni mesti,  zato je na vsakem od navedenih delovnih mest lahko zaposlen le en posameznik.

[5] informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.