prosilec - Komunala Kranj, d.o.o.

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost in ker organ z določenimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ o določenih dokumentih ni bil dolžan odločiti, saj v času vložitve zahteve z njimi še ni razpolagal v materializirani obliki in da z določenimi zahtevanimi dokumenti tudi sicer ne razpolaga, zato jih prosilcu tudi ne more posredovati. IP je ugotovil, da podatki iz pogodbe sicer predstavljajo poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je podana še izjema od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev. IP je tako zahtevo prosilca pri zahtevani pogodbi zavrnil le v delu varovanih osebnih podatkov. V zvezi z Dopolnilom in prilogami je IP ugotovil, da ni podana izjema varstva poslovne skrivnosti in tudi ne katera druga izjema.

ODLOČBA:

Številka: 090-266/2021/10

Datum: 23. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 8. 2021, zoper odločbo Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ), št. SS-SK- z dne 26. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 13. 8. 2021 se delno ugodi in se odločba Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o., št. SS-SK- z dne 26. 7. 2021, delno odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa še:

• dokument »Predstavitev storitve ...«,
• Pogodbo za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami z dne 3. 6. 2021:
• glavne določbe pogodbe na način, da v tem delu dokumenta prekrije ime in priimek pooblaščenega predstavnika s strani naročnika, njegovo telefonsko številko in elektronski naslov (prvi odstavek 10. člena) ter ime in priimek, telefonsko številko in elektronski naslov predstavnika s strani izvajalca (stranskega udeleženca) (drugi odstavek 10. člena),
• Prilogo 1: Tehnične zahteve,
• Dopolnilo o varstvu podatkov z dne 3. 6. 2021,
• Priloga 1: Opis osebnih podatkov,
• Priloga 2: Opis osebnih podatkov,
• Priloga 3: Odobreni podobdelovalci.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 14. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, v obliki fotokopij ali elektronskega zapisa, posredovanje naslednjih dokumentov:

• ponudbo, ki jo je v okviru objavljenega povpraševanja/povabila k oddaji ponudb št. 1/EP-MS/21 za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na parkiriščih v upravljanju Komunale Kranj, za obdobje 3 let, posredovala družba ... .. d.o.o.;
• pogodbo za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami, ki je bila sklenjena na podlagi navedene ponudbe oz. na podlagi obvestila o izbiri ponudnika, številka: 479771 z dne 19. 4. 2021 oz. vse pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in drugimi spletnimi storitvami, ki jih ima organ sklenjene oz. jih je imel sklenjene z družbo ... . d.o.o.;
• vse izdane račune skupaj s specifikacijami, ki jih je izdal izbrani ponudnik, družba ... Sl d.o.o., na podlagi sklenjene pogodbe oz. pogodb iz prejšnje točke, v obdobju od dneva sklenitve pogodbe oz. pogodb, do dneva prejema te zahteve;
• podatke o tem, koliko plačil parkirnin je bilo plačanih z aplikacijo in koliko s SMS rešitvami, ravno tako v obdobju od dneva sklenitve pogodbe do dneva prejema te zahteve;
• vso preostalo dokumentacijo, iz spisa št. 1/EP-MS/21, za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na parkiriščih v upravljanju Komunale Kranj, ki se ne nanaša na prosilca.

Organ je o zahtevi prosilca z dne 14. 7. 2021 odločil z odločbo št. SS-SK- z dne 26. 7. 2021, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval dokumente, ki se nanašajo na prvo, tretjo in četrto alinejo zahteve prosilca. V delu zahteve, ki se nanaša na drugo in peto alinejo zahteve, je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil, in sicer drugo alinejo zahteve zaradi varstva poslovne skrivnosti (po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ) in peto alinejo zahteve, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Dne 13. 8. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. SS-SK- z dne 26. 7. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je odločba nepravilna in nezakonita, saj temelji na napačni uporabi materialnih predpisov, kakor tudi zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, zaradi česar jo je treba odpraviti. Prosilec je navedel, da v zvezi s prvo alinejo zahteve, do katere mu je v skladu z izpodbijano odločbo organ sicer ugodil dostop do zahtevanih informacij, ni prejel celotne ponudbe, v okviru povpraševanja/povabila k oddaji ponudb št. 1/EP-MS/21, za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilni in spletnimi storitvami, temveč mu je posredoval zgolj podatke o ponudniku brez konkretne ponudbe, zaradi česar prosilec ne ve in ne more vedeti, niti se ne more seznaniti, kakšna je bila sploh vsebinska ponudba izbranega ponudnika, čeprav gre za informacije, ki implicirajo porabo javnih sredstev, slednje pa so absolutno javne. V zvezi s sklicevanjem organa na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovno skrivnost) je prosilec navedel, da je trdno prepričan, da zahtevani podatki ne morejo biti poslovna skrivnost, saj gre za podatke, ki ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti in podatke, ki so javni po samem zakonu, zato meni, da je organ v zavrnilnem delu izreka izpodbijane odločbe in v obrazložitvi izpodbijane odločbe zmotno uporabil določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS in določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v primeru zahtevane dokumentacije oz. podatkov za podatke, ki so po zakonu javni, in sicer gre za podatke o porabi javnih sredstev, za katere ne morejo veljati izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zlasti takšne podatke vsebuje pogodba za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi storitvami, ki je bila sklenjena med zavezancem in izbranim ponudnikom družbo ... Sl d.o.o., ki mu jo organ neutemeljeno ni posredoval, prav tako mu organ ni posredoval podatkov  o prometu za mesec julij 2021. Prosilec je še pojasnil, da ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, zato pride v poštev, pri opredelitvi pojma javnih sredstev, določba Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS; št. 11/2001, s spremembami, v nadaljevanju: »ZRacS-1«), ki v 3. alineji. 2. točke petega odstavka 20. člena določa, da je uporabnik javnih sredstev tudi pravna oseba zasebnega prava, v kateri kot gospodarski družbi ima država in lokalna skupnost večinski delež. Glede na to, da so vse družbenice organa občine, ne more biti nikakršnega dvoma, da je tudi organ (u)porabnik javnih sredstev. Zahtevana dokumentacija se nanaša na Pogodbo za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami, ki jo je organ sklenil z izbranim ponudnikom družbo ... Sl d.o.o. na podlagi ponudbe oz. na podlagi obvestila o izbiri ponudnika, številka: 479771 z dne 19. 4. 2021, zaradi česar je v luči že posredovane in zahtevane dokumentacije nesporno, da družba ... Sl d.o.o. oddaja organu v uporabo sistem za plačevanje parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na območju Mestne občine Kranj, pri čemer ji (vsaj) za te storitve plačuje dogovorjene denarne zneske, zaradi česar je celotna zaprošena dokumentacija, kolikor ne vsebuje zakonsko priznanih izjem varovanja poslovne skrivnosti, absolutno javna. Prosilec zahteva, da mu organ v obliki fotokopij, ali po elektronski pošti, posreduje še kopijo Pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami, ki je bila sklenjena na podlagi objavljenega povpraševanja/povabila k oddaji ponudb št. 1/EP-MS/21 oz. na podlagi obvestila o izbiri ponudnika, številka: 479771 z dne 19. 4. 2021, oz. vse pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in drugimi spletnimi storitvami, ki jih je organ sklenil z družbo ... Sl d.o.o. (druga alineja zahteve), vso preostalo dokumentacijo iz spisa št. 1/EP-MS/21, ki se nanaša na prosilca, zlasti celotno ponudbo iz prve alineje zahteve in popis celotnega julijskega prometa. Prosilec zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.  

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. SS/SK/506887 z dne 18. 8. 2021, odstopil v reševanje IP. V dopisu št. SS/SK/506887 z dne 18. 8. 2021 je organ navedel, da je bila odločba prosilcu vročena po elektronski pošti dne 29. 7. 2021 in upoštevajoč rok za pritožbo, je prosilec vložil pritožbo prepozno, zato IP zaproša, da pritožbo kot prepozno zavrže. V primeru, da IP ugotovi, da je pritožba vložena pravočasno, je organ ponovno navedel, da je dostop do Pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi storitvami zavrnil, ker je opredeljena kot poslovna skrivnost, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in priložil Sklep o poslovni skrivnosti z dne 26. 3. 2019, ki ga je na podlagi zakona sprejel izbrani ponudnik. Glede zahteve prosilca za posredovanje celotne preostale dokumentacije iz spisa št. l/EP-MS/21, ki se ne nanaša na prosilca, je organ pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je prosilcu tudi ne more posredovati, pri čemer se je skliceval na sodno prakso (I U 934/2011, II U 1429/2011, IV U 282/2013).

IP je organ, z dopisom št. 090-266/2021/2 z dne 24. 8. 2021, pozval k predložitvi vročilnice izpodbijane odločbe (elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja vročitev odločbe) in dokazila o oddaji pritožbe z dne 13. 8. 2021, iz katere izhaja, kdaj je bila pritožba dejansko oddana na pošto. Odgovor organa je IP prejel dne 24. 8. 2021. V njem je organ priložil elektronsko sporočilo z dne 29. 7. 2021, iz katerega izhaja vročitev izpodbijane odločbe prosilcu in potrdilo o oddaji priporočene pošiljke - pritožbe prosilca na pošto, z dne 13. 8. 2021 (organ prejel 17. 8. 2021).

IP je skladno z 246. členom ZUP najprej opravil predhodni preizkus procesnih predpostavk pritožbe. Navedeni člen določa, če pritožba ni dovoljena, če je prepozna, ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje.

Ob pregledu spisovne dokumentacije je IP ugotovil, da je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena po elektronski pošti dne 29. 7. 2021, kar pritrjuje tudi prosilec v pritožbi.  Prvi dan roka za pritožbo je bil tako 30. 7. 2021. ZUP v prvem odstavku 235. člena določa, da se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno, pri čemer se pritožbeni rok šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe. Petnajstdnevni rok za pritožbo se je tako iztekel dne 13. 8. 2021. ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Iz prejete spisovne dokumentacije tako izhaja, da je prosilec pritožbo vložil po priporočeni pošti na dan 13. 8. 2021, torej zadnji dan roka za pritožbo, kar pomeni, da je pritožba vložena pravočasno.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ, z dopisom št. 090-266/2021/4 z dne 24. 8. 2021, pozval k predložitvi celotne dokumentacije, ki je bila predmet odločanja v izpodbijani odločbi. Organ je IP dne 25. 8. 2021 posredoval celotno dokumentacijo, v zvezi s plačevanjem parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami v zadevi 1/EP-MS/2021, s katero tozadevno razpolaga. V zvezi z navedbami prosilca, da mu organ ni posredoval celotne ponudbe, temveč zgolj podatke o ponudniku, je organ ponovno preveril, ali tozadevno razpolaga še s kakšnim dokumentom, pri čemer je ugotovil, da je s strani izbranega ponudnika prejel le posredovano ponudbeno dokumentacijo, torej brez posebnega obrazca z nazivom ponudba. Organ je s strani izbranega izvajalca prejel le dokumentacijo, ki jo je prosilcu že posredoval, in sicer podatke o ponudniku, dokazilo o skladnosti, izjavo o lastniških deležih ter vzorec pogodbe, kjer nudijo 3% provizije. Na podlagi te dokumentacije je organ izbral navedenega ponudnika. Glede zahtevanih podatkov za mesec julij 2021 (četrta alineja zahteve) je organ pojasnil, da se podatki zberejo konec meseca, ko se naredi obračun, posledično so bili zadnji zajeti podatki za mesec junij. IP je organ, z dopisom št. 090-266/2021/8 z dne 30. 8. 2021, pozval še k predložitvi tudi drugih pogodb sklenjenih z izvajalcem ... za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami. Odgovor organ je IP prejel dne 2. 9. 2021. V njem je organ pojasnil, da pred tem pravnim poslom s podjetjem ... ni imel sklenjene nobene pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami.

IP je z dopisom št. 090-266/2021/6 z dne 25. 8. 2021 seznanil izbranega izvajalca (stranskega udeleženca) z odločbo organa in pritožbo prosilca in ga pozval k priglasitvi stranske udeležbe. Stranski udeleženec na dopis IP št. 090-266/2021/6 z dne 25. 8. 2021 v danem roku oziroma do izdaje te odločbe ni odgovoril, zato je IP štel, da svoje udeležbe v tem postopku ni priglasil.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga še z drugo dokumentacijo, ki se nanaša na ponudbo, ki jo je v okviru objavljenega povpraševanja/povabila k oddaji ponudb št. 1/EP-MS/21 posredovala družba ..., popisom celotnega julijskega prometa, drugimi pogodbami za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami, ki jih je organ sklenil z družbo ... ... in preostalo dokumentacijo iz spisa, št. 1/EP-MS/21, za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na parkiriščih v upravljanju organa, ki se ne nanaša na prosilca ter, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu v celoti zavrnil dostop do pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami, ki je bila sklenjena na podlagi objavljenega povpraševanja/povabila k oddaji ponudb št. 1/EP-MS/21, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost).

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Upoštevaje navedeno IP pojasnjuje, da predmet zahteve po ZDIJZ in posledično tudi predmet pritožbe ne morejo biti podatki oziroma dokumenti, s katerimi organ (še) ni razpolagal v času vložitve zahteve. Povedano drugače, organ prosilcu ni dolžan posredovati dokumentov, s katerimi v času izdaje izpodbijane odločbe (še) ni razpolagal. Prosilec torej v pritožbi ne more zahtevati bodočih podatkov oziroma dokumentov, ki so v obravnavanem primeru nastali v času po izdaji izpodbijane odločbe. Tudi iz zahteve prosilca izhaja, da je želel prejeti vse izdane račune skupaj s specifikacijami, ki jih je izdal izbrani ponudnik družba ... Sl d.o.o., na podlagi sklenjene pogodbe oz. pogodb, v obdobju od dneva sklenitve pogodbe oz. pogodb, do dneva prejema zahteve, torej do dne 14. 7. 2021, ko je organ prejel zahtevo prosilca. Ker organ v času odločanja o zahtevi prosilca ni razpolagal s podatki julijskega prometa, saj podatke zbere mesečno šele konec meseca, ko naredi obračun, mu jih z izpodbijano odločbo tudi ni bil dolžan posredovati. V tem delu IP še dodaja, da lahko prosilec predmetno dokumentacijo od organa ponovno zahteva z novo zahtevo po ZDIJZ.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 25. 8. 2021 in dne 2. 9. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal s preostalo dokumentacijo iz spisa št. 1/EP-MS/21 za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na parkiriščih v upravljanju Komunale Kranj, ki bi se nanašala na prosilca, z dodatno dokumentacijo, ki bi se nanašala na ponudbo izbranega izvajalca ter drugimi pogodbami sklenjenimi z družbo .... Organ je namreč izrecno pojasnil, da je od navedenega ponudnika prejel zgolj podatke o ponudniku, dokazilo o skladnosti, izjavo o lastniških deležih ter vzorec pogodbe, kjer nudijo 3 % provizije, kar pa je prosilcu tudi že posredoval. Organ je dne 2. 9. 2021 po elektronski pošti dodatno še pojasnil, da pred navedeno sklenitvijo pogodbe s podjetjem ... ni imel sklenjene nobene pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da iz celotne pritožbene zadeve ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje druge dokumentacije, ki se nanaša na ponudbo, ki jo je v okviru objavljenega povpraševanja/povabila k oddaji ponudb št. 1/EP-MS/21 posredovala družba ..., popis celotnega julijskega prometa, druge pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami, ki jih je organ sklenil z družbo ... ... in preostalo dokumentacijo, iz spisa št. 1/EP-MS/21, za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na parkiriščih v upravljanju Komunale Kranj, ki bi se nanašala na prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal.

V nadaljevanju se IP opredeljuje še glede dostopa do dokumenta »Predstavitev storitve ...«, in Pogodbe za izvajanje plačevanja parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami z dne 3. 6. 2021 (v nadaljevanju Pogodba), katere sestavni deli so glavno besedilo pogodbe, Priloga 1: Tehnične zahteve, Dopolnilo o varstvu podatkov z dne 3. 6. 2021, Priloga 1: Opis osebnih podatkov, Priloga 2: Opis osebnih podatkov, Priloga 3: Odobreni podobdelovalci (v nadaljevanju: Dopolnilo). Ker je organ dostop do navedenih dokumentov zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti, se IP najprej opredeljuje do te izjeme.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[1], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

Na podlagi vpogleda v dokument »predstavitev storitve ...« IP ugotavlja, da navedeni dokument ne izpolnjuje že prvega pogoja za uveljavljanje poslovne skrivnosti. Gre namreč za opise delovanj aplikacij, ki so prosto dostopni na spletnih straneh, kot izhaja že iz samih naštetih spletnih strani posameznih video predstavitev na koncu dokumenta »Predstavitev storitve ...«. Poleg tega gre za aplikacije, ki so splošno uporabne in so njihovi uporabniki z njimi seznanjeni, ker jih uporabljajo, oziroma se z delovanjem teh aplikacij lahko seznani vsakdo, ki ga zanimajo storitve stranskega udeleženca. Pri teh opisih namreč ne gre za dejanske tehnične rešitve, torej postopke in podatke, ki bi nakazovali na to, kako so bile aplikacije dejansko pripravljene za uporabo. Prav tako se lahko vsak uporabnik ali zainteresirani uporabnik seznani z načini plačila preko mobilnega plačevanja parkirnine. Ker po oceni IP pri teh podatkih ni izpolnjen že prvi od treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o poslovni skrivnosti po ZPosS, se IP v nadaljevanju pri opredeljevanju do preostalih dveh pogojev opredeljuje le za podatke iz Pogodbe, pri katerih je izpolnjen prvi kriterij za poslovno skrivnost. V dokumentu »predstavitev storitve ...« IP tudi ni ugotovil druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ.

IP je vpogledal v določbe Sklepa stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti z dne 26. 3. 2019. Navedeni sklep v zadnji alineji prvega odstavka 3. člena kot poslovno skrivnost določa Pogodbe o uporabi storitve ... in Dodatek dopolnilo o varstvu podatkov z upravljavci ter celotno tehnično dokumentacijo, ki je dana v postopkih javnega naročanja (tudi v evidenčnih postopkih). V zvezi s temi dokumenti je v isti določbi navedeno še, citirano: »Prej navedeni dokumenti zajemajo edinstvena strokovna znanja in izkušnje na področju tehnološkega sistema plačevanja parkirnine. Razkritje teh informacij bi močno škodovalo gospodarskim interesom družbe in je zato interes in zahteva, da se te informacije ohranijo kot strogo zaupne. Konkurenca na trgu mobilnih storitev na področju parkiranja je namreč velika in razkritje načina poslovanja podjetja, predvsem pa načina delovanja tehnološkega sistema plačevanja parkirnine, bi poseglo v pošteno konkurenco med ponudniki teh storitev, predvsem pa bi podjetju povzročilo veliko poslovno škodo, saj na trgu ne bi bili več konkurenčni, kot je bilo do sedaj, saj podjetje razpolaga z edinstveno tehnologijo in načinom plačevanja parkirnine. Gre namreč za osebno še nerazkrito znanje in edinstven način poslovanja in ju kot tako podjetje varuje kot strogo zaupne, vse z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Le tako se lahko zavarujejo interesi podjetja, ne nazadnje pa tudi čista konkurenca na trgu.«. V naslednjem odstavku istega člena je nadalje določeno, da so predmet poslovne skrivnosti tudi vsi podatki, ki so ali bi lahko bili v neposredni ali posredni zvezi s prvim odstavkom tega člena, v kakršnikoli materialni ali elektronski obliki (listine, avdio in video mediji, računalniške diskete, CD-romi, trdi diski, RAM, steamer-ji, elektronska pošta, elektronski spomin fotokopirnih strojev, faxov, tiskalnikov in podobno) ali v nematerializirani obliki (vsako ustno seznanjanj s podatki, razgovori o le-teh, ipd.). Tretji odstavek 3. člena tega sklepa pa določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, ne glede na to, ali so določeni s tem sklepom oziroma ali so ustrezno označeni. Slednji pa določa tudi, da so predstavniki ali pooblaščene osebe družbenikov, zaposleni, člani organov družbe in druge osebe odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Stranski udeleženec je torej izrecno opredelil predmetno Pogodbo kot poslovno skrivnost.

Nadalje se IP opredeljuje do drugega pogoja, ki mora biti izpolnjen po 2. členu ZPosS, in sicer do »tržne vrednosti«. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[2]. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3]

Glede obstoja tretjega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti, torej, ali je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da te podatke ohrani kot skrivnost IP pojasnjuje, da iz Predloga zakona o poslovni skrivnosti[4] izhaja, da je pisna opredelitev poslovne skrivnosti le eden od primerov razumnega ukrepanja. Pri presoji ravnanja imetnika je namreč pomembno to, da je ravnal skrbno (upoštevati je treba tudi standard dobrega gospodarja ali gospodarstvenika) in z namenom zaščite svoje poslovne skrivnosti. Nadalje iz sprejetega amandmaja k predlaganemu 2. členu izhaja, da le-ta sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in se s predlagano spremembo poenoti poimenovanje imetnika poslovne skrivnosti, katerega pojem določa 3. člen, tako da se v drugem odstavku jasneje določa, da je treba s konkretno poslovno skrivnostjo seznaniti tiste osebe, ki prihajajo v stik z njo. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je organ izpolnil tudi pogoj 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZPoS, saj je zavrnil dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva poslovne skrivnosti, medtem ko je stranski udeleženec predmetne podatke določil kot poslovna skrivnost s pisnim aktom, torej s Sklepom o poslovni skrivnosti z dne 26. 3. 2019.  

Glede Dopolnila IP ugotavlja, da se dokumenti nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, kar izhaja že iz uvodnih navedb dokumenta, in kot tak po oceni IP ne predstavlja podatkov, ki bi imeli za stranskega udeleženca tržno vrednost, upoštevaje predhodno navedeno. In ker ni podan eden od pogojev za obstoj poslovne skrivnosti, ki morajo biti podani kumulativno, se IP ne opredeljuje posebej do drugih dveh pogojev. Ob tem IP po uradni dolžnosti ni ugotovil druge izjeme od prostega dostopa do tega dokumenta po ZDIJZ ter na tem mestu še posebej poudarja, da Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[5] v členih 12 do 15 določa pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, npr. informacije, ki se zagotovijo posamezniku, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Povedano drugače posamezniki se imajo pravico seznaniti s tem kateri njihovi osebni podatki se obdelujejo in tudi kateri subjekti obdelujejo njihove podatke (kar velja tudi za podobdelovalce).

Na podlagi vsega navedenega IP tako ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjene vse zahteve za opredelitev poslovne skrivnosti, ki izhajajo iz ZPosS, pri dokumentu »Predstavitev storitve ...« in Dopolnilu.

Glede podatkov iz Pogodbe, ki sicer predstavljajo poslovno skrivnost, pa je potrebno upoštevati še, da je za odločitev v obravnavanem primeru bistvenega pomena dejstvo, da je stranski udeleženec sklenil pogodbo z organom, ki je subjekt javnega prava, zato je IP predmetni dokument preizkusil še iz vidika, ali vsebuje informacije, ki so po zakonu javne, ali gre za informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da je naročnik tudi v postopkih naročil male vrednosti, t.im. »evidenčnih naročilih«, dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3. Naročnik mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom tega zakona.

V obravnavanem primeru pa ne glede na navedeno pride v poštev 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ali v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, na kar je opozoril tudi že prosilec v pritožbi. V obravnavani zadevi gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne gre za nobeno od v prvi alineji tretjega odstavka tega člena omenjenih izjem, niti za primer slednjih dveh zakonov. Povedano drugače, v obravnavanem primeru je torej izjemo od izjem, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, mogoče upoštevati. Ob tem IP pripominja, da je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[6]

Zahtevani dokumenti v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar se njihova vsebina nanaša na področje opravljanja zadev javnega pomena oziroma javne službe, konkretno na javno službo upravljanja parkirišč, ki so v lasti Mestne občine Kranj, in s tem na razpolaganje z javnimi sredstvi. Organ je s predmetno pogodbo pridobil sistem in opremo izvajalca za mobilno plačevanje parkirnine, pod pogojem, da plača določeno nadomestilo za uporabo. IP ob tem poudarja tudi, da je organ s sklenitvijo predmetne pogodbe prevzel določene obveznosti, in prav tako na drugi strani tudi stranski udeleženec v razmerju do organa.

Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ. Za zagotavljanje transparentnosti delovanja organa, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti ali pravice. Dejstvo namreč je, da bi bila finančna sredstva, pridobljena s pobiranjem parkirnin, razporejena drugače, če ne bi bilo sklenjene pogodbe s stranskim udeležencem, torej če bi parkirnino neposredno pobiral organ.

IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da obsega presojana Pogodba določene osebne podatke, zato se opredeljuje tudi do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Varstvo osebnih podatkov

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati predhodno navedena Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[7]. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka je IP ugotovil, da Pogodba obsega posamezne osebne podatke, kot so imena in priimki posameznikov, njihov položaj/funkcija, elektronski naslovi, telefonske številke, podpise. IP je tako preveril še, ali je za njihovo obdelavo (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno je mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da je podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov direktorja organa ter predstavnika stranskega udeleženca. Pravno podlago za njihovo obdelavo namreč predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev, ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Po oceni IP na tej pravni podlagi niso varovani tudi osebni podatki posameznika, ki je v imenu stranskega udeleženca podpisal Pogodbo (čeprav ni zakoniti zastopnik stranskega udeleženca). Absolutno javni podatki so tako podatki o imenu in priimku direktorja organa (podpisniku pogodbe na strani organa) in podatki o imenu in priimku ter položaju predstavnika stranskega udeleženca, pa tudi njuni podpisi. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, varovani niso osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[8] in Zakona o sodnem registru[9].

Navedeno pa ne velja za vse ostale osebne podatke, ki jih vsebuje Pogodba. Prosto dostopni tako niso podatki o imenu in priimku kontaktne osebe stranskega udeleženca ter njegova telefonska številka in elektronski naslov. Prav tako niso prosto dostopni podatki o imenu in priimku, telefonski številki in elektronskem naslovu kontaktne osebe organa. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[10] Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne.

IP po uradni dolžnosti ni ugotovil drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ.

Delni dostop

Organ je torej ravnal napačno, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov, ki so javni po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[11] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil, kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na javne podatke in podatke, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa v 1. točki izreka delno odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer iz razloga, ker organ v času vložitve zahteve ni razpolagal, v materializirani obliki, s popisom celotnega julijskega prometa, ker ne razpolaga v materializirani obliki z vso preostalo dokumentacijo in zaradi varstva osebnih podatkov. Pritožbo je tako v tem delu zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

O zahtevi za povrnitev stroškov postopka

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[12] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[2] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[4] Besedilo je določila Vlada na svoji 14. redni seji 10. 1. 2019, in je prosto dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[5] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[6] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[7] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[8] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[9] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[10] Npr. Odločba IP št. 090-267/2017.

[11] Uradni list RS, št. 24/2016.

[12] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.