prosilec - Komunala Kranj, d.o.o.

POVZETEK.

Prosilec je zahteval podatke glede zaposlene v javnem podjetju. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, prosilec pa se je pritožil, da gre za javno uslužbenko, ki opravlja funkcije z javnimi pooblastili. IP je ugotovil, da posameznica ni javna uslužbenka in da ni podana zakonska podlaga za razkritje zahtevanih podatkov, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA.

Številka: 090-387/2025/3

Datum: 9. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 8. 2025, zoper odločbo Komunale Kranj, javno podjetje, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. SS-SK-2025 z dne 14. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 8. 2025 zoper odločbo Komunale Kranj, javno podjetje, d. o. o., št. SS-SK-2025 z dne 14. 8. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 31. 7. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je v elektronski obliki na svoj elektronski naslov zahteval dostop do informacij v zvezi z uslužbenko … v Komunali Kranj, javno podjetje, d. o. o. in sicer:

1. Zaposlitveni status in pogodba

- Pogodba o zaposlitvi oz. imenovanju … (vključno z aneksi, če obstajajo),

- datum začetka zaposlitve in opisi del in nalog (delovno mesto, sistemizacija, naziv, plačni razred).

2. Plačilo in prejemki

- Plačilne liste za zadnjih 24 mesecev (posamezno za vsak mesec),

- vsi prejemki … za zadnjih 5 let (če jih podjetje hrani), vključno z: osnovno plačo,  dodatki (npr. delovna doba, stalnost, delovna uspešnost), regresi, izplačili stimulacij, nagrad ali drugih variabilnih oblik prejemkov, bonitetami (službeni telefon, avto ipd., če obstajajo).

3. Stroški v zvezi z delom

- Vsi izdatki, ki jih je podjetje imelo v zvezi s … (potni stroški, dnevnice, službena potovanja v Sloveniji in tujini) za zadnjih 5 let.

4. Opravila v imenu podjetja

- Seznam vseh postopkov, odločb ali pravnih mnenj, pri katerih je sodelovala ali jih je podpisala kot pooblaščena pravnica v vlogi podjetja,

- pooblastila, izdana …, za zastopanje podjetja v pravnih zadevah.

5. Udeležba na izobraževanjih in konferencah

- Seznam izobraževanj, seminarjev, konferenc, usposabljanj (vključno s stroški), ki se jih je … udeležila kot zaposlena v Komunali Kranj v zadnjih 5 letih.

6. Delovna uspešnost in napredovanja

- Podatki o vseh ocenah delovne uspešnosti, napredovanjih ali disciplinskih postopkih, če obstajajo.

Prosilec meni, da gre za podatke uslužbenke, ki opravlja funkcijo v javnem podjetju, ki deluje na področju gospodarskih javnih služb, gre za porabo javnih sredstev, javne funkcije in odločanje v upravnih postopkih.

(2) Dne 14. 8. 2025 je organ izdal odločbo št. SS-SK-2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca v delu zahteve pod 4. točko, ki se nanaša na pooblastila za zastopanje podjetja v pravnih zadevah ugodil, v preostalem delu 4. točke in preostali del zahteve pa je organ zavrnil. Organ je ugotovil, da ima zaposlena izpit iz upravnega postopka in je pooblaščena za vodenje postopkov v upravnih zadevah s področja varstva osebnih podatkov na prvi stopnji in za odločanje o enostavnih upravnih zadevah s področja varstva osebnih podatkov in po ZDIJZ, zato je v tem delu ugotovil, da gre za informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, zato je dokazila in pooblastila posredoval prosilcu. V preostalem delu je ugotovil, da zaposleni pri organu niso javni uslužbenci in njihove plače niso javne. Javnosti tako niso dostopni podatki zaposlenih pri organu glede delovnega mesta, naziva, funkcije, podatki o osnovnih plačah, regresu, izplačilih ipd. Ker za razkritje teh podatkov ni podana zakonska podlaga je organ zahtevo v tem delu zavrnil.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 16. 8. 2025 vložil pritožbo, v kateri se je skliceval, da je organ neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo, saj gre za osebo, ki opravlja funkcije z javnimi pooblastili, zahtevani podatki so zato informacije javnega značaja. Organ se ne more sklicevati na varstvo osebnih podatkov, ko gre za osebe, ki nastopa v imenu javnega podjetja in opravlja naloge v javnem interesu.  

(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 26. 8. 2025 odstopil IP v reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali zahtevani podatki vezani na zaposleno pri organu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali gre za varovane osebne podatke.

(7) Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

(8) Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov opredeljuje osebni podatek kot katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in 6. člen ZVOP-2 lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

(9) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz prve in pete do osme točke prvega odstavka 6. člena ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti, kar določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

(10) IP je posledično v nadaljevanju presojal, ali je v konkretnem primeru podana zakonska podlaga, ki določa, da je zahtevane osebne podatke zaposlene pri organu dovoljeno posredovati javnosti.

(11) IP najprej ugotavlja, da ni podan pogoj za uporabo »izjeme od izjem« iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaposleni pri organu namreč ne opravljajo javne funkcije, niti niso javni uslužbenci. Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je namreč povsem jasna in govori o prosti dostopnosti do podatkov, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pa v konkretnem primeru ni podano, saj zaposleni posameznik pri organu, ki je javno podjetje, ni javni uslužbenec. Iz 2. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 32/2025, v nadaljevanju ZUJ-1) namreč izhaja, da so javni uslužbenci posamezniki, ki so sklenili delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Po izrecni določbi tretjega odstavka navedenega člena, javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Navedeno pomeni, da zaposleni v javnih podjetjih niso javni uslužbenci in posledično uporaba prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za posredovanje njihovih osebnih podatkov javnosti, ne pride v poštev. Podatek o tem, ali je določen posameznik zaposlen v javnem podjetju, na katerem delovnem mestu, je tako varovan osebni podatek in s tem izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(12) Zaposlena pri organu tudi ne opravlja javne funkcije in ni javna funkcionarka. Skladno s 3. členom Zakona o funkcionarjih (Ur. l. RS, št. 57/25) so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije izvršilne ali sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali Vladi Republike Slovenije ali predstavniškem telesu samoupravnih lokalnih skupnostih ter druge osebe, ki jih v skladu z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti, župani oziroma županje (v nadaljnjem besedilu: župani) ali drug pristojni organ oziroma oseba. Navedeni kriteriji v obravnavani zadevi niso podani. Delo, ki ga zaposlena opravlja tudi ne predstavlja opravljanja javne funkcije, dejstvo, da je organ izvajalec javne službe pa ne pomeni, da so zaposleni pri organu tudi javni funkcionarji.

(13) IP na podlagi navedenih določb Splošne uredbe o varstvu podatkov in pravnih podlag, ki urejajo plače v zasebnem sektorju, zaključuje, da v obravnavanem primeru ni podane zakonske podlage, da organ prosilcu posreduje zahtevane osebne podatke. Drži namreč ugotovitev organa, da pri njem zaposleni niso javni uslužbenci (organ ni del javnega sektorja po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju), posledično zanje ne pride v poštev določba 38. člena ZSPJS, ki določa, da so plače v javnem sektorju javne. IP ob tem ni zasledil zakonske podlage, po kateri bi bile tudi plače v zasebnem sektorju javne. Prav tako v obravnavanem primeru ne pride v poštev določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da  se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru se zahtevani podatki ne nanašajo na javne uslužbence ali javne funkcionarje, prav tako pa ne gre za neposredno porabo javnih sredstev. Stališče, da plače zaposlenih, ki niso javni uslužbenci, niso javne, je IP sicer že zavzel v več primerih, npr. v zadevi pod opr. št. 090-95/2010 z dne 24. 6. 2021 in št. 090-197/2017 z dne 23. 10. 2017.

(14) Hkrati ne gre za podatke, razkritje katerih bi bilo v javnem interesu. Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih primerih, ki so v zakonu tudi jasno določeni (kamor pa izjema varstva osebnih podatkov ne spada, opomba IP). Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. IP ocenjuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov v obravnavani ne prevlada nad interesom prizadetih posameznikov, da ti podatki ostanejo varovani kot osebni podatki. Po oceni IP v obravnavani zadevi niso ogrožene takšne vrednote kot so življenje, zdravje, varnost ljudi in podobno, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje predmetnih podatkov. IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri predmetnih podatkih tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti.

(15) Glede na vse navedeno niso izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih podatkov, zato je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

(16) Organ je v dopisu z dne 12. 8. 2025 IP poslal predlog za morebitno izločitev uradne osebe iz postopka odločanja v obravnavani zadevi, saj se zahteva prosilca nanaša neposredno na podatke o osebi, ki je o zadevi odločila. IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso podani razlogi za izločitev uradne osebe. V obravnavani zadevi namreč niso podani kriteriji, ki jih za izločitev določa 35. člen ZUP. Uradna oseba je skladno s 36. členom ZUP o okoliščinah, ki bi lahko predstavljale podlago za njeno izločitev, obvestila organ, pristojen za odločanje o izločitvi (skladno s petim odstavkom 38. člena ZUP je to IP). Ker je prosilec v obravnavani zadevi vložil pritožbo, je IP vsebinsko in postopkovno preveril ustreznost odločitve organa in ugotovil, da je organu ustrezno ugotovil dejansko stanje in vsebinsko pravilno odločil o prejeti zahtevi, zato ni bilo podlage, da bi uradno osebo, ki je v zadevi odločila zakonito in ustrezno, iz postopka izločil.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke