prosilec - Komunala Kranj d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval: 1. kopije pogodbe o zaposlitvi oziroma imenovanju direktorja, 2. Izpis plačilnih list direktorja za zadnjih 12 mesecev, 3. Izpis letnih prejemkov direktorja, vključno z vsemi nagradami, dodatki in drugimi oblikami prejemkov. Organ je prosilcu ugodil zahtevi glede izpisa letnih prejemkov direktorja, zavrnil pa v preostalem delu, ker je odločil, da to ni informacija javnega značaja. Prosilec je vložil pritožbo zoper celotno odločitev. Glede pogodb z direktorjem je IP odločil, da ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, v delu pogodbe, ki se nanaša na informacije o vrsti zastopnika, informacije o višini dogovorjenega prejemka ali bonitete in informacije v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb pa tudi 4.a člen ZDIJZ. Pogodba o zaposlitvi direktorja javnega komunalnega podjetja je dokument, ki je javno dostopen (razen varovanih osebnih podatkov). Glede plačilnih list direktorja je IP odločil, da ker je organ zavezan v celoti svojega delovanja, tudi plačilne liste niso izvzete iz definicije informacije javnega značaja, dostop do posameznih delov pa je lahko omejen, če gre za izjeme po 6. oziroma 5.a členu ZDIJZ. Ker za razkritje osebnih podatkov direktorja v plačilnih listah obstaja podlaga v 4.a členu, je IP odločil, da mora organ na posamezni mesečni plačilni listi in listi za regres direktorja omogočiti delni dostop. Pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve pa je IP zavrnil, saj je prosilec prejel vse zahtevane informacije. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-360/2025/5

Datum: 10. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 31. 7. 2025, zoper odločbo Komunale Kranj, javno podjetje, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. SS-SK z dne 31. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 31. 7. 2025 zoper odločbo Komunale Kranj, javno podjetje, d. o. o., št. SS-SK z dne 31. 7. 2025, se delno ugodi in se odločba v 2. točki delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na njegov elektronski naslov naslednje dokumente:

-       Pogodbo o zaposlitvi z dne 17. 10. 2019, pri čemer mora prekriti datum rojstva in naslov direktorja,

-       Plačilne liste direktorja za plače od meseca julija 2024 do meseca junija 2025 in regres 2025, pri čemer mora razkriti: ime, priimek, mesec plačila, organizacijsko enoto, bruto plačo (220), bonitete (246, 219), dodatno pokojninsko zavarovanje (423), skupaj prehrana in prevoz (355), regres (609).

2.     Pritožba prosilca se v preostalem delu zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 24. 6. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je v elektronski obliki na svoj elektronski naslov zahteval: 1. kopije pogodbe o zaposlitvi oziroma imenovanju direktorja Komunale Kranj, …., 2. Izpis plačilnih list direktorja za zadnjih 12 mesecev, 3. Izpis letnih prejemkov direktorja za maksimalno obdobje za nazaj, ki ga organ hrani, vključno z vsemi nagradami, dodatki in drugimi oblikami prejemkov.

(2) Dne 31. 7. 2025 je organ izdal odločbo št. SS-SK z dne 31. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je s prvo točko odločbe prosilcu ugodil zahtevi v delu, ki se nanaša na »3. Izpis letnih prejemkov direktorja za maksimalno obdobje za nazaj, ki ga organ hrani, vključno z vsemi nagradami, dodatki in drugimi oblikami prejemkov«. Z drugo točko je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se glasi: »1. kopije pogodbe o zaposlitvi oziroma imenovanju direktorja ….., in 2. Izpis plačilnih list direktorja za zadnjih 12 mesecev«. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ zahtevi ugodil v delu, ki se nanaša na določbo 4.a člena ZDIJZ in ga v delu napotil na spletno stran organa za leto 2024, za preostalo obdobje pa mu je podatke posredoval v prilogi odločbe. Zahtevane informacije iz 1. in 2. točke zahteve pa niso javne informacije iz tega naslova in je organ zahtevo v tem delu zavrnil.

(3) Zoper odločbo št. SS-SK z dne 31. 7. 2025 je prosilec dne 31. 7. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da so informacije o plačah in nagradah direktorja javnega podjetja informacije javnega značaja, saj gre za porabo javnih sredstev. Podatki o celotnih letnih prejemkih direktorja za več let omogočajo transparentnost, nadzor nad ravnanjem z javnimi sredstvi ter odgovornost javnih funkcionarjev. Podatki, ki jih je zahteval (plačilne liste, pogodbe, izpisi vseh prejemkov) ne sodijo med izjeme iz 6. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na porabo javnih sredstev, za katero po ustaljeni praksi IP ni mogoče uveljaviti varstva zasebnosti. Delna razkritja, ki jih je podjetje objavilo na spletni strani, niso zadostna, saj ne omogočajo podrobnega vpogleda v posamezne komponente prejemkov (nagrade, bonitete, stimulacija, ipd.), kar omejuje pravico dostopa do informacij javnega značaja. Iz navedenega razloga zahteva razkritje vseh podatkov, in sicer celotnih pogodb o zaposlitvi za direktorja, plačilne liste za zadnjih 12 mesecev, za vsak posamezni mesec in pregled vseh letnih prejemkov direktorja (za obdobje, ki ga podjetje hrani), vključno z vsemi dodatki, stimulacijami, regresi, nagradami in drugimi oblikami izplačila. Dostop do informacij je v javnem interesu, saj gre za ravnanje s sredstvi javnega podjetja, ki se financira iz javnih virov in obveznih gospodarskih javnih služb.  

(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 7. 8. 2025 odstopil IP v reševanje. Ob tem je organ navedel, da je na podlagi 4.a člena ZDIJZ v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja med drugim informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. To pa ni razvidno iz pogodbe o zaposlitvi in plačilnih list za direktorja, kot se je glasila zahteva za dostop do informacije javnega značaja. Ob tem se organ sklicuje na varstvo osebnih podatkov direktorja in navaja, da je namen varstva osebnih podatkov preprečiti, da bi osebni podatki prišli v roke nepooblaščenim osebam. Ker ne iz pogodbe o zaposlitvi ne iz izpisov plačilnih list ni razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje, organ meni, da je ravnal pravilno, ko je zahtevo za dostop v tem delu zavrnil. V delu, ki se nanaša na izpis letnih prejemkov direktorja je organ prosilcu ugodil in ga za podatke za leto 2024 napotil na uradno spletno stran, kjer je objava v katalogu IJZ po 12. odstavku 10a. člena ZDIJZ, za ostala leta pa je prosilcu omogočil dostop do podatkov v prilogi odločbe. Upoštevajoč, da je iz teh informacij razvidna višina dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organ meni, da je njegova odločitev pravilna.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) IP uvodoma poudarja, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(8) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali gre za informacije, ki so lahko informacije javnega značaja ter če so te informacije lahko prosto dostopne.

Glede posredovanja pogodb o zaposlitvi z direktorjem organa:

(9) Organ je zavrnil posredovanje pogodbe o zaposlitvi z direktorjem komunale iz razloga, da to ni informacija javnega značaja v smislu 4.a člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je organ za posredovanje informacij javnega značaja zavezan na dveh različnih podlagah, in sicer kot organ iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (ker je izvajalec javne službe – komunalne storitve), kot tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz prvega 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100% lasti več občin). Ker je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, je zavezanec v celoti svojega delovanja in je pogodba o zaposlitvi z direktorjem informacija javnega značaja, razen če je podana katera od izjem iz 6. oziroma 5.a člena ZDIJZ. Glede sklicevanja organa na obveznosti iz naslova transparentnega delovanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 4.a člen ZDIJZ, da v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava 4.a člen ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja med drugim informacija o vrsti zastopnika, informacija o višini dogovorjenega prejemka ali bonitete in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje, IP odgovarja, da so obveznosti na podlagi 4.a člen ZDIJZ za organ le podkrepitev obveznosti, ki mu jih nalaga 4. člen ZDIJZ.

(10) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je predmet zahteve pogodba z direktorjem, ki po presoji IP ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, v delu pogodbe, ki se nanaša na informacije o vrsti zastopnika, informacije o višini dogovorjenega prejemka ali bonitete in informacije v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb pa tudi 4.a člen ZDIJZ. V pritožbenem postopku se je organ skliceval na varstvo osebnih podatkov direktorja. IP ugotavlja, da v predmetnih pogodbah varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-2 in Splošno uredbo o varstvu podatkov predstavljajo osebni podatki – to so rojstni podatki in naslov prebivališča. Ker IP ocenjuje, da za razkritje teh osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke v dokumentih prekriti. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

(11) Glede na navedeno je torej organ napačno ugotovil, da gre v primeru pogodb o zaposlitvi z direktorjem za informacijo, ki ni informacija javnega značaja. Pogodba o zaposlitvi direktorja javnega komunalnega podjetja je dokument, ki je javno dostopen (razen varovanih osebnih podatkov).

Glede plačilnih list direktorja

(12) Prosilec je z drugo točko zahteve zahteval za direktorja organa izpis plačilnih list za zadnjih 12 mesecev. Organ se sklicuje na varstvo osebnih podatkov direktorja.

(13) Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

(14) Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov opredeljuje osebni podatek kot katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in 6. člen ZVOP-2 lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

(15) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz prve in pete do osme točke prvega odstavka 6. člena ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti, kar določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

(16) IP je posledično v nadaljevanju presojal, ali je v konkretnem primeru podana zakonska podlaga, ki določa, da je zahtevane osebne podatke iz plačilnih list direktorja dovoljeno posredovati javnosti.

(17) IP najprej ugotavlja, da ni podan pogoj za uporabo »izjeme od izjem« iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaposleni pri organu in tudi ne direktor, namreč ne opravljajo javne funkcije, niti niso javni uslužbenci. Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je namreč povsem jasna in govori o prosti dostopnosti do podatkov, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pa v konkretnem primeru ni podano, saj zaposleni posameznik pri organu, ki je javno podjetje, ni javni uslužbenec. Iz 2. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 32/2025, v nadaljevanju ZUJ-1) namreč izhaja, da so javni uslužbenci posamezniki, ki so sklenili delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Po izrecni določbi tretjega odstavka navedenega člena, javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Navedeno pomeni, da zaposleni v javnih podjetjih niso javni uslužbenci in posledično uporaba prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za posredovanje njihovih osebnih podatkov javnosti, ne pride v poštev. Podatek o tem, ali je določen posameznik zaposlen v javnem podjetju, na katerem delovnem mestu, je tako varovan osebni podatek in s tem izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(18) Kot je IP ugotovil v obrazložitvi zgoraj, je organ zavezan k transparentnosti tudi po 4.a členu ZDIJZ kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer druge alineje, ki jih opredeljuje kot: - informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(19) Zakonodajalec je v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ opredelil, kaj sodi med informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v okviru katerih je naštel informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, itd. Pri opredelitvi informacije javnega značaja se torej zakonodajalec ni izrekel, ali gre za bruto ali neto zneske. Je pa nadalje v 12. odstavku 10.a člena ZDIJZ, v okviru določbe, ki ureja »zbiranje in posredovanje informacij javnega značaja na svetovni splet«, določil, da se na svetovni splet posredujejo naslednje informacije glede višine prejemkov in bonitet: osebno ime, dogovorjeno višino mesečnih prejemkov, dogovorjeno višino odpravnine ter skupno višino neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. Po oceni IP je treba pri razlagi teh določb izhajati iz namena zakona, ki je bil pri noveli ZDIJZ-C (v okviru katere sta bili sprejeti navedeni določbi), v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri pravnih osebah zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije. Eden glavnih ciljev predloga novele zakona je bil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. Zakonodajalec je pri opredelitvi zakonskih določb, da bi zagotovil transparentnost izplačanih prejemkov članov poslovodnih organov, zasledoval javnost porabe, kot je urejena za javna sredstva in še posebej plače javnih uslužbencev in funkcionarjev, z vidika prve alineje 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ in 38. čl. ZSPJS, pri čemer prav slednji govori o »bruto zneskih«. Prav tako se je zakonodajalec pri predlaganih spremembah določb ZDIJZ za večjo preglednost porabe finančnih sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava oprl na peti odstavek 294.a člena ZGD-1 (politika prejemkov), 58. čl. ZGD-1 (javna objava letnega poročila) in 69. čl. ZGD-1 (tretji odst., točka 3.), v katerih je opredeljen pojem »prejemek«, ki v skladu s prvo alinejo 270. čl. ZGD-1 vključuje: plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost – delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd. –, odpravnino in druge prejemke.

(20) Pojem »prejemek«v skladu s prvo alinejo 270. čl. ZGD-1 vključuje: plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost – delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd. –, odpravnino in druge prejemke. Organ je menil, da plačilne liste direktorja niso informacije javnega značaja in da gre za varovane osebne podatke. IP se je že zgoraj opredelil, da ker je organ zavezan v celoti svojega delovanja, tudi plačilne liste niso izvzete iz definicije informacije javnega značaja, dostop do posameznih delov pa je lahko omejen, če gre za izjeme po 6. oziroma 5.a členu ZDIJZ. IP je zgoraj utemeljil, da so podatki o prejemkih direktorja javni na podlagi 4a. člena ZDIJZ v subjektih pod prevladujočim vplivom, zato so toliko bolj te podatki javni v organu, ki je zavezanec ne samo po 1.a členu oziroma 4.a členu, ampak tudi po 1. členu ZDIJZ, čeprav zaposleni pri organu niso javni uslužbenci. Ker za razkritje osebnih podatkov direktorja obstaja podlaga v 4.a členu, je IP odločil, da mora organ na posamezni mesečni plačilni listi in listi za regres direktorja omogočiti dostop do: imena, priimka, meseca plačila, organizacijske enote, bruto plače (220), bonitete (246, 219), dodatnega pokojninskega zavarovanja (423) in postavke skupaj prehrana in prevoz (355) ter regres (609). Za razkrijte preostalega dela plačilne liste ne obstaja pravna podlaga in se pritožba prosilca zavrne zaradi varstva osebnih podatkov.

Glede izpisa letnih prejemkov direktorja za maksimalno obdobje, vključno z vsemi nagradami, dodatki in drugimi oblikami plačila

(21) V zvezi s tretjo točko zahteve je organ v celoti ugodil in prosilca napotil na javno objavljene podatke na spletni strani organa za leto 2024, v delu, v katerem podatki niso javno objavljeni, in sicer glede obdobja od leta 2019, ko se je direktor pri organu zaposlil, do vključno leta 2023, mu je organ podatke posredoval v obliki tabel. V pritožbi organ navaja, da je bilo s tem v celoti ugodeno zahtevi prosilca, saj je dobil podatek o vseh izplačanih prejemkih direktorja.

(22) IP pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012.

(23) Iz posredovanih tabel za obdobje 2019 do 2023 in iz spletne strani organa[1] je razvidno, da je organ prosilcu omogočil dostop do letnih podatkov o prejemkih direktorja, in sicer do plače, povračila stroškov, dodatnega pokojninskega zavarovanja, regresa za celotno zahtevano obdobje. Razvidni bi bili tudi zneski odpravnin, kot so pri drugih (prejšnjih) direktorjih, vendar jih direktor v obravnavnem obdobju ni prejel. Z vpogledom v posamezno letno poročilo organa, ki je razvidno na spletni strani AJPES[2] v razdelku »Stroški dela« pa izhaja, da direktor ni prejel nobenih sejnin in deležev v dobičku, razen za leti 2022 in 2024 (ko je prejel 50 % nagrado za leti 2020 in 2021 v višini 5.921,48 EUR), pa ni prejel tudi ne spremenljivega prejemka. IP tako ugotavlja, da je organ v tem delu v celoti ugodil zahtevi prosilca in mu posredoval vse zahtevane informacije, tudi v obliki napotila na spletno stran, kar je pravilen način odločanja glede na peti odstavek 6. člena ZDIJZ.

(24) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve zavrniti, saj je prosilec prejel vse zahtevane informacije. V delu, ki se nanaša na zahtevo za dostop do plačilnih list in pogodbe o zaposlitvi direktorja pa je IP pritožbo delno ugodil na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zavrnil pa v delu varovanih podatkov na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zaradi varstva osebnih podatkov in ne zaradi tega ker ne gre za informacije javnega značaja. 

(25) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(26) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.komunala-kranj.si%2Ffiles%2F2025%2Finformacija-po-12-odstavku-10a-clena-zdijz-2024.docx&wdOrigin=BROWSELINK.

[2] https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5067731000.